Maslo ali margarina? V preteklosti sta se že oba znašla na zatožni klopi.

Na prehransko tehtnico tokrat postavljamo maslo in margarino. Znana je anekdota, v kateri na vprašanje Katere so tri najpomembnejše stvari v francoski kuhinji? dobimo odgovor maslo, maslo, maslo. Ta zapoved francoske kulinarike sicer ne bi navdušila prehranskih strokovnjakov, a to še ne pomeni, da je treba maslo »izgnati« iz vsakodnevne prehrane. Mag. Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko.

Nesporno je, da njegova uporaba pri kuhanju daje določenim jedem svojstven okus, telo pa nam ne bo tako hvaležno. 100 g masla v povprečju vsebuje 240 mg holesterola in 62 gramov nasičenih maščobnih kislin.

Dnevni vnos nasičenih maščobnih kislin naj ne bi presegal 20 gramov, z eno žlico masla pa jih v telo vnesemo približno sedem gramov.

Seveda maslo ni samo slaba maščoba, saj vsebuje tudi antioksidante, vitamin D, kalcij …

Po drugi strani so spet v prednosti margarine – druge generacije, ki so narejene po postopkih brez hidrogeniranja, kar ima za posledico nizko vsebnost trans maščob.

Danes imamo na tržišču že kar nekaj margarin, ki so jim dodani rastlinski steroli. Uživanje takih margarin je priporočljivo za tiste, ki že imajo povišano raven holesterola.

Pod črto: maslo ali margarina? Margarina ali maslo?

Pozorni bodimo na vsebnost trans maščob, oboje – margarino in maslo – pa uživajmo zmerno tako kot druga maščobna živila. V zdravi prehrani sicer kot vir maščob najbolj priporočajo oreške in hladno stiskana rastlinska olja z nenasičenimi maščobnimi kislinami.