Za še posebej problematične so se pokazale nekatere skupine živil, na katerih se trditve pogosteje uporabljajo, npr. pijače, jogurtovi napitki in žita za zajtrk

»Brez dodanega sladkorja!«, »Vsebuje vitamina A in C« ali pa »Krepi imunski sistem!«. Takšne in podobne trditve je pogosto mogoče najti napisane na embalažah živil, tudi tistih z manj ugodno prehransko sestavo, in so odlično marketinško orodje proizvajalcev živilskih izdelkov. Pa takšne prehranske in zdravstvene trditve vedno tudi držijo? To je zanimalo raziskovalce na Inštitutu za nutricionistiko. Izvedli so obsežno raziskavo, v kateri so primerjali prehranski profil več kot 6000 živil, ki so se tržila v Sloveniji. O rezultatih raziskave v tokratni rubriki Veste, kaj jeste? Pogovarjali smo se z dr. Urško Pivk Kupirovič z Inštituta za nutricionistiko.

“Rezultati raziskave so pokazali, da je bila več kot četrtina pregledanih izdelkov označena s prehransko ali zdravstveno trditvijo, kar potrjuje, da so takšne trditve pomembno marketinško orodje. Upoštevajoč manj strog Avstralski model za profiliranje je bilo ugotovljeno, da kar 32 odstotkov izdelkov s takšnimi trditvami nima ustrezne hranilne sestave. Strožji model SZO je med manj zdrava živila razvrstil celo 67 odstotkov s trditvami označenih predpakiranih živil.” – dr. Pivk Kupirovič

 

Slika: Z upoštevanjem avstralskega modela za profiliranje je bilo ugotovljeno, da kar 32% predpakiranih živil označenih s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami nima ustrezne hranilne sestave

Rezultati raziskave so bili med drugim objavljeni v ugledni mednarodni znanstveni reviji Nutrients. Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega programa in več raziskovalnih projektov, ki sta ga financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje RS. Ker ta hip poteka proces evalvacije evropske zakonodaje s področja trditev, je bila o rezultati že obveščena tudi Evropska komisija.

Vir: Inštitut za nutricionistiko