Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če uporabljamo določena ravnanja za to, da bi še uspešneje upočasnili širjenje epidemije, to vseeno pretehta tiste morebitne škodljive učinke, ki jih s tem naredimo mikrobioti, pa vseeno je koristno, če vemo, da ji lahko na nek način že zdaj tudi pomagamo.
Z vnosom raznolike prehrane lahko v času epidemioloških ukrepov pomagamo črevesni mikrobioti
Črevesna mikrobiota je od vseh mikrobiot v našem telesu tista, v kateri je število mikroorganizmov daleč največje. In največ je v njej ravno bakterij, ki imajo tudi najpomembnejšo vogo pri njenem delovanju. Tako tistih dobrih, kot tudi slabih bakterij, ki pa jih dobimo iz zelo različnih virov, kot je povedala dr. Maja Rupnik, vodja Oddelka za mikrobiološke raziskave v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano: najprej, ko se rodimo, potem pa s socialnimi stiki, iz okolja ter iz hrane in vode.
Na eni strani torej med drugim iz okolja dobimo slabe viruse in bakterije, vendar na drugi strani dobimo tudi še kako pomembne dobre bakterije. Te pa imajo pomembno metabolno, zaščitno in neke vrste regulatorno, uravnalno vlogo v telesnih organih. Ena najbolj znanih vlog črevesne mikrobiote je vpliv na razvoj in delovanje imunskega sistema.
“Sterilno” okolje, v katerem moramo delovati v času epidemije, za našo črevesno mikrobioto predstavlja poseben izziv. Če uporabljamo določena ravnanja za to, da bi še uspešneje upočasnili širjenje epidemije, to vseeno pretehta tiste morebitne škodljive učinke, ki jih s tem naredimo mikrobioti, pa vseeno je koristno, če vemo, da ji lahko na nek način že zdaj pomagamo.
“Na mikrobioto lahko pazimo v vsakem primeru na ta način, da jo poskušamo vzdrževati v čim boljši kondiciji. Trenutno je najboljši način za to prava prehrana.”
Če uporabljamo določena ravnanja za to, da bi še uspešneje upočasnili širjenje epidemije, to vseeno pretehta tiste morebitne škodljive učinke, ki jih s tem naredimo mikrobioti, pa vseeno je koristno, če vemo, da ji lahko na nek način že zdaj tudi pomagamo.
Z vnosom raznolike prehrane lahko v času epidemioloških ukrepov pomagamo črevesni mikrobioti
Črevesna mikrobiota je od vseh mikrobiot v našem telesu tista, v kateri je število mikroorganizmov daleč največje. In največ je v njej ravno bakterij, ki imajo tudi najpomembnejšo vogo pri njenem delovanju. Tako tistih dobrih, kot tudi slabih bakterij, ki pa jih dobimo iz zelo različnih virov, kot je povedala dr. Maja Rupnik, vodja Oddelka za mikrobiološke raziskave v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano: najprej, ko se rodimo, potem pa s socialnimi stiki, iz okolja ter iz hrane in vode.
Na eni strani torej med drugim iz okolja dobimo slabe viruse in bakterije, vendar na drugi strani dobimo tudi še kako pomembne dobre bakterije. Te pa imajo pomembno metabolno, zaščitno in neke vrste regulatorno, uravnalno vlogo v telesnih organih. Ena najbolj znanih vlog črevesne mikrobiote je vpliv na razvoj in delovanje imunskega sistema.
“Sterilno” okolje, v katerem moramo delovati v času epidemije, za našo črevesno mikrobioto predstavlja poseben izziv. Če uporabljamo določena ravnanja za to, da bi še uspešneje upočasnili širjenje epidemije, to vseeno pretehta tiste morebitne škodljive učinke, ki jih s tem naredimo mikrobioti, pa vseeno je koristno, če vemo, da ji lahko na nek način že zdaj pomagamo.
“Na mikrobioto lahko pazimo v vsakem primeru na ta način, da jo poskušamo vzdrževati v čim boljši kondiciji. Trenutno je najboljši način za to prava prehrana.”
Neveljaven email naslov