Haloze so najbolj znane po svojem vinu. Gričevnata pokrajina je od vseh rastlin najprimernejša za vinsko trto, prebivalci pa so se včasih poleg vinogradništva ukvarjali še z živinorejo, recimo prašičerejo. Zato tudi kulinarika – že od nekdaj – izhaja iz družinskega praznika – kolin.

Kulinarika Haloz

Haloze so najbolj znane po svojem vinu. Gričevnata pokrajina je od vseh rastlin najprimernejša za vinsko trto, prebivalci pa so se včasih poleg vinogradništva ukvarjali še z živinorejo, recimo prašičerejo. Zato tudi kulinarika izhaja iz družinskega praznika – kolin, pove gostinec Jani Vuk iz Špajze na Bregu pri Majšperku.

»Ker ni bilo hladilnikov, so meso konzervirali na različne načine. Značilna je recimo haloška bunka, ki so jo nasolili, dali v črevo in sušili na podoben način kot kraški pršut.«

V paleti gibanic severovzhodne in vzhodne Slovenije haloško »gobónco« opišemo kot slano, največkrat pa sladko pogačo iz kvašenega testa, danes največkrat obloženo s skuto, rumenjaki in kislo smetano. Prav gibanica in tudi številne druge tradicionalne jedi so del posebnega projekta petih haloških gostišč, s katerim želijo to območje postaviti na turistični zemljevid države. Združili so se v skupno blagovno znamko Kulinarične Haloze in se zavezali, da bodo tradicionalne jedi – značilne za to območje – postavili na višjo raven z ekološkimi sestavinami in vrhunskimi haloškimi vini.

»Recimo ajda je sestavina, ki smo jo vključili na dosti načinov. Z nje smo naredili kokice, sladoled, testo ...«