Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Študija Oxfordske univerze iz leta 2016 je pokazala, da bi morali v naslednjih desetletjih močno spremeniti naše prehranjevalne navade in za vzdržnost planeta porabo govejega mesa zmanjšati za kar 90 odstotkov. Pri tem nam bo morda v pomoč tudi umetno oziroma laboratorijsko vzgojeno meso, kar se je še pred dobrim desetletjem zdela znanstvena fantastika. A v zadnjih letih je razvoj takšne tehnologije močno napredoval, na Nizozemskem so leta 2013 iz mišičnih celic goveda vzgojili prvo meso za hamburger.
Proizvodnja vzgojenega mesa je v zadnjih letih močno napredovala, končno besedo pa bodo imeli potrošniki
Študija Oxfordske univerze iz leta 2016 je pokazala, da bi morali v naslednjih desetletjih močno spremeniti naše prehranjevalne navade in za vzdržnost planeta porabo govejega mesa zmanjšati za kar 90 odstotkov. Pri tem nam bo morda v pomoč tudi umetno oziroma laboratorijsko vzgojeno meso, kar se je še pred dobrim desetletjem zdela znanstvena fantastika. A v zadnjih letih je razvoj takšne tehnologije močno napredoval, na Nizozemskem so leta 2013 iz mišičnih celic goveda vzgojili prvo meso za hamburger. Postopek pridobivanja takšnega mesa opisuje profesorica doktorica Metka Filipič, vodja oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo.
Takšno meso se dobesedno vzgoji, in sicer tako, da se iz mišic živali z majhno biopsijo odvzame matične celice, potem pa se te celice v gojiščih diferencirajo v mišična vlakna in razmnožujejo. Gre za obliko mesa, kjer ni posegov v živali.
Leta 2013 je cena omenjenega vzgojenega govejega mesa za hamburger znašala četrt milijona evrov, po zdajšnjih napovedih pa bi lahko cena za podobno količino mesa v prihodnjih nekaj letih padla na okrog 10 evrov. Glavna težava tiči drugje – kako proizvodnjo gojenega mesa spraviti na industrijsko raven in kako v nakup prepričati potrošnike.
Vzgojeno meso je lahko po sestavi, če gledamo beljakovine in hranila, teoretično tudi identično pravemu mesu; sem pa prepričana, da okus pa ne bo nikdar identičen, saj so razlike tudi med mesom živali, ki so bile gojene v naravi ali pa na kmetijah, tako da se po okusu tega ne bo dalo primerjati.
Stanko Valpatič, kmetovalec, proizvajalec ekološko-veganske hrane in tudi predsednik Društva za osvoboditev živali meni, da tudi vzgojeno meso ne bo rešilo problema pretirane porabe mesa.
Pod vprašajem je tudi proizvodni proces takšnega mesa. Jaz kot proizvajalec hrane moram na deklaraciji natančno navesti glavne sestavine do zadnje začimbe. Vprašanje je, ali bomo potrošniki res vedeli, kaj vse je v tem umetnem mesu in kaj vse je tu morda še zraven.
Študija Oxfordske univerze iz leta 2016 je pokazala, da bi morali v naslednjih desetletjih močno spremeniti naše prehranjevalne navade in za vzdržnost planeta porabo govejega mesa zmanjšati za kar 90 odstotkov. Pri tem nam bo morda v pomoč tudi umetno oziroma laboratorijsko vzgojeno meso, kar se je še pred dobrim desetletjem zdela znanstvena fantastika. A v zadnjih letih je razvoj takšne tehnologije močno napredoval, na Nizozemskem so leta 2013 iz mišičnih celic goveda vzgojili prvo meso za hamburger.
Proizvodnja vzgojenega mesa je v zadnjih letih močno napredovala, končno besedo pa bodo imeli potrošniki
Študija Oxfordske univerze iz leta 2016 je pokazala, da bi morali v naslednjih desetletjih močno spremeniti naše prehranjevalne navade in za vzdržnost planeta porabo govejega mesa zmanjšati za kar 90 odstotkov. Pri tem nam bo morda v pomoč tudi umetno oziroma laboratorijsko vzgojeno meso, kar se je še pred dobrim desetletjem zdela znanstvena fantastika. A v zadnjih letih je razvoj takšne tehnologije močno napredoval, na Nizozemskem so leta 2013 iz mišičnih celic goveda vzgojili prvo meso za hamburger. Postopek pridobivanja takšnega mesa opisuje profesorica doktorica Metka Filipič, vodja oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo.
Takšno meso se dobesedno vzgoji, in sicer tako, da se iz mišic živali z majhno biopsijo odvzame matične celice, potem pa se te celice v gojiščih diferencirajo v mišična vlakna in razmnožujejo. Gre za obliko mesa, kjer ni posegov v živali.
Leta 2013 je cena omenjenega vzgojenega govejega mesa za hamburger znašala četrt milijona evrov, po zdajšnjih napovedih pa bi lahko cena za podobno količino mesa v prihodnjih nekaj letih padla na okrog 10 evrov. Glavna težava tiči drugje – kako proizvodnjo gojenega mesa spraviti na industrijsko raven in kako v nakup prepričati potrošnike.
Vzgojeno meso je lahko po sestavi, če gledamo beljakovine in hranila, teoretično tudi identično pravemu mesu; sem pa prepričana, da okus pa ne bo nikdar identičen, saj so razlike tudi med mesom živali, ki so bile gojene v naravi ali pa na kmetijah, tako da se po okusu tega ne bo dalo primerjati.
Stanko Valpatič, kmetovalec, proizvajalec ekološko-veganske hrane in tudi predsednik Društva za osvoboditev živali meni, da tudi vzgojeno meso ne bo rešilo problema pretirane porabe mesa.
Pod vprašajem je tudi proizvodni proces takšnega mesa. Jaz kot proizvajalec hrane moram na deklaraciji natančno navesti glavne sestavine do zadnje začimbe. Vprašanje je, ali bomo potrošniki res vedeli, kaj vse je v tem umetnem mesu in kaj vse je tu morda še zraven.
Neveljaven email naslov