Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za mineral, ki ga predstavljamo tokrat v Veste, kaj jeste?, je potrjena ena zdravstvena trditev. To so kloridi, ki prispevajo k normalni prebavi z vlogo pri nastajanju klorovodikove kisline v želodcu. S hrano in pijačo jih zaužijemo povsem dovolj. Na prvih mestih po vsebnosti je namreč hrana, ki ji v procesu priprave dodamo kuhinjsko sol. Tako največkrat govorimo o natrijevih kloridih.
Kloridni ioni so nujni za vzdrževanje številnih fizioloških funkcij telesa
Klor kot element spada med halogene in je fizikalno-kemijsko pri normalni temperaturi in tlaku plin. V naravi pa se največ klora pojavlja v obliki kloridov oziroma kloridnih ionov, ki spadajo med najpomembnejše anorganske anione v naših telesih. Teja Glavnik, mag. farm., spec. klin. farm. iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, ob tem dodaja, da je najpogostejši natrijev klorid. Na prvih mestih po vsebnosti tega minerala je torej hrana, ki ji v procesu priprave dodamo kuhinjsko sol.
"Največ kloridov imajo suhomesnati izdelki, siri, tudi jajca. V drugih vrstah hrane je tega minerala zelo malo. Za dnevni vnos kloridov bi morali pojesti 400 g solate. Isto količino kloridov pa bi zaužili s 25 g salame."
Z vidika preskrbe s kloridi to ni problematično, ker jih naše telo ob zadostni hidraciji učinkovito regulira oz. izloča in naknadno pridobiva iz rezerv. Jasno pa je, da je čezmeren vnos natrijevega klorida oz. kuhinjske soli povezan s povišanim krvnim tlakom.
Za mineral, ki ga predstavljamo tokrat v Veste, kaj jeste?, je potrjena ena zdravstvena trditev. To so kloridi, ki prispevajo k normalni prebavi z vlogo pri nastajanju klorovodikove kisline v želodcu. S hrano in pijačo jih zaužijemo povsem dovolj. Na prvih mestih po vsebnosti je namreč hrana, ki ji v procesu priprave dodamo kuhinjsko sol. Tako največkrat govorimo o natrijevih kloridih.
Kloridni ioni so nujni za vzdrževanje številnih fizioloških funkcij telesa
Klor kot element spada med halogene in je fizikalno-kemijsko pri normalni temperaturi in tlaku plin. V naravi pa se največ klora pojavlja v obliki kloridov oziroma kloridnih ionov, ki spadajo med najpomembnejše anorganske anione v naših telesih. Teja Glavnik, mag. farm., spec. klin. farm. iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, ob tem dodaja, da je najpogostejši natrijev klorid. Na prvih mestih po vsebnosti tega minerala je torej hrana, ki ji v procesu priprave dodamo kuhinjsko sol.
"Največ kloridov imajo suhomesnati izdelki, siri, tudi jajca. V drugih vrstah hrane je tega minerala zelo malo. Za dnevni vnos kloridov bi morali pojesti 400 g solate. Isto količino kloridov pa bi zaužili s 25 g salame."
Z vidika preskrbe s kloridi to ni problematično, ker jih naše telo ob zadostni hidraciji učinkovito regulira oz. izloča in naknadno pridobiva iz rezerv. Jasno pa je, da je čezmeren vnos natrijevega klorida oz. kuhinjske soli povezan s povišanim krvnim tlakom.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov