Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Suhe oziroma trajne salame so navadno pripravljene iz boljših delov svinjskega in govejega ter tudi divjačinskega mesa z dodatkom začimb in čvrste slanine. Veterinar Dušan Lipej je zadnjih nekaj let predsednik ocenjevalne komisije na sevniški salamijadi. Kot je povedal, največ točk za videz na tekmovanjih dobijo salame, ki imajo približno od deset do trinajst koščkov slanine v vsaki rezini.
Veterinar in predsednik ocenjevalne komisije na sevniški salamijadi
Suhe oziroma trajne salame so navadno pripravljene iz boljših delov svinjskega, govejega, tudi divjačinskega mesa, z dodatkom začimb in čvrste slanine. Veterinar Dušan Lipej je zadnjih nekaj let predsednik ocenjevalne komisije na sevniški salamijadi. Kot je povedal, največ točk za videz na tekmovanjih dobijo salame, ki imajo približno od deset do trinajst koščkov slanine v vsaki rezini.
"Dobra salama ima skladen okus zrele mesnine, ki prijetno napolni usta. Torej rahlo slana, začinjena in vsaj v naših krajih tudi rahlo dimljena. Dobro salamo lahko ješ rezino za rezino brez kruha. Če vas po rezini ali dveh vse peče, si morate popravljati okus, s takšno salamo nekaj ni v redu."
Salame se danes po večini polnijo v kolagenske ovitke, ki so narejeni industrijsko iz vezivnih tkiv govedi ter so povsem naravni in užitni.
"Jaz salamo vseeno vedno olupim. Ovitek namreč moti okus oziroma topnost. Meso, slanina se stopita, ovitek pa ne."
Med zorenjem se na salami lahko razraste sivo-bela plesen, ki je žlahtna, zaželena in daje specifičen okus. Zelena in črna plesen sta škodljivi.
Suhe oziroma trajne salame so navadno pripravljene iz boljših delov svinjskega in govejega ter tudi divjačinskega mesa z dodatkom začimb in čvrste slanine. Veterinar Dušan Lipej je zadnjih nekaj let predsednik ocenjevalne komisije na sevniški salamijadi. Kot je povedal, največ točk za videz na tekmovanjih dobijo salame, ki imajo približno od deset do trinajst koščkov slanine v vsaki rezini.
Veterinar in predsednik ocenjevalne komisije na sevniški salamijadi
Suhe oziroma trajne salame so navadno pripravljene iz boljših delov svinjskega, govejega, tudi divjačinskega mesa, z dodatkom začimb in čvrste slanine. Veterinar Dušan Lipej je zadnjih nekaj let predsednik ocenjevalne komisije na sevniški salamijadi. Kot je povedal, največ točk za videz na tekmovanjih dobijo salame, ki imajo približno od deset do trinajst koščkov slanine v vsaki rezini.
"Dobra salama ima skladen okus zrele mesnine, ki prijetno napolni usta. Torej rahlo slana, začinjena in vsaj v naših krajih tudi rahlo dimljena. Dobro salamo lahko ješ rezino za rezino brez kruha. Če vas po rezini ali dveh vse peče, si morate popravljati okus, s takšno salamo nekaj ni v redu."
Salame se danes po večini polnijo v kolagenske ovitke, ki so narejeni industrijsko iz vezivnih tkiv govedi ter so povsem naravni in užitni.
"Jaz salamo vseeno vedno olupim. Ovitek namreč moti okus oziroma topnost. Meso, slanina se stopita, ovitek pa ne."
Med zorenjem se na salami lahko razraste sivo-bela plesen, ki je žlahtna, zaželena in daje specifičen okus. Zelena in črna plesen sta škodljivi.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov