Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Suhe oziroma trajne salame so navadno pripravljene iz boljših delov svinjskega in govejega ter tudi divjačinskega mesa z dodatkom začimb in čvrste slanine. Veterinar Dušan Lipej je zadnjih nekaj let predsednik ocenjevalne komisije na sevniški salamijadi. Kot je povedal, največ točk za videz na tekmovanjih dobijo salame, ki imajo približno od deset do trinajst koščkov slanine v vsaki rezini.
Veterinar in predsednik ocenjevalne komisije na sevniški salamijadi
Suhe oziroma trajne salame so navadno pripravljene iz boljših delov svinjskega, govejega, tudi divjačinskega mesa, z dodatkom začimb in čvrste slanine. Veterinar Dušan Lipej je zadnjih nekaj let predsednik ocenjevalne komisije na sevniški salamijadi. Kot je povedal, največ točk za videz na tekmovanjih dobijo salame, ki imajo približno od deset do trinajst koščkov slanine v vsaki rezini.
"Dobra salama ima skladen okus zrele mesnine, ki prijetno napolni usta. Torej rahlo slana, začinjena in vsaj v naših krajih tudi rahlo dimljena. Dobro salamo lahko ješ rezino za rezino brez kruha. Če vas po rezini ali dveh vse peče, si morate popravljati okus, s takšno salamo nekaj ni v redu."
Salame se danes po večini polnijo v kolagenske ovitke, ki so narejeni industrijsko iz vezivnih tkiv govedi ter so povsem naravni in užitni.
"Jaz salamo vseeno vedno olupim. Ovitek namreč moti okus oziroma topnost. Meso, slanina se stopita, ovitek pa ne."
Med zorenjem se na salami lahko razraste sivo-bela plesen, ki je žlahtna, zaželena in daje specifičen okus. Zelena in črna plesen sta škodljivi.
Suhe oziroma trajne salame so navadno pripravljene iz boljših delov svinjskega in govejega ter tudi divjačinskega mesa z dodatkom začimb in čvrste slanine. Veterinar Dušan Lipej je zadnjih nekaj let predsednik ocenjevalne komisije na sevniški salamijadi. Kot je povedal, največ točk za videz na tekmovanjih dobijo salame, ki imajo približno od deset do trinajst koščkov slanine v vsaki rezini.
Veterinar in predsednik ocenjevalne komisije na sevniški salamijadi
Suhe oziroma trajne salame so navadno pripravljene iz boljših delov svinjskega, govejega, tudi divjačinskega mesa, z dodatkom začimb in čvrste slanine. Veterinar Dušan Lipej je zadnjih nekaj let predsednik ocenjevalne komisije na sevniški salamijadi. Kot je povedal, največ točk za videz na tekmovanjih dobijo salame, ki imajo približno od deset do trinajst koščkov slanine v vsaki rezini.
"Dobra salama ima skladen okus zrele mesnine, ki prijetno napolni usta. Torej rahlo slana, začinjena in vsaj v naših krajih tudi rahlo dimljena. Dobro salamo lahko ješ rezino za rezino brez kruha. Če vas po rezini ali dveh vse peče, si morate popravljati okus, s takšno salamo nekaj ni v redu."
Salame se danes po večini polnijo v kolagenske ovitke, ki so narejeni industrijsko iz vezivnih tkiv govedi ter so povsem naravni in užitni.
"Jaz salamo vseeno vedno olupim. Ovitek namreč moti okus oziroma topnost. Meso, slanina se stopita, ovitek pa ne."
Med zorenjem se na salami lahko razraste sivo-bela plesen, ki je žlahtna, zaželena in daje specifičen okus. Zelena in črna plesen sta škodljivi.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov