Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomladne in poletne mesece s kulinaričnega vidika brez dvoma zaznamuje tudi peka mesa na žaru. Izbira mesa, soljenje, mariniranje, priprava žara, spremljanje središčne temperature … vse to so dejavniki, ki vplivajo na končni izdelek, torej na to, kako sočno in okusno bo pečeno meso. V rubriki Veste, kaj jeste smo tokrat pod drobnogled vzeli nekaj najpogostejših trikov, pa tudi mitov, povezanih s peko mesa na žaru.
Matej Stipanič o skrivnostih peke mesa na žaru
Izbira mesa za piknik je stvar okusa oziroma osebne preference posameznika, je pa bolj kot to, kateri kos mesa bomo pekli, pomembna priprava oziroma načrtovanje peke mesa. Če želimo meso marinirati in s tem obogatiti okus, to storimo dan pred samo peko, precej enostavna pa je tudi odločitev, kdaj meso solimo, pravi poznavalec in raziskovalec žara Matej Stipanič.
Nič ni narobe, če meso solimo pred peko, moramo pa vedeti, da se sol stopi in prodre v meso. Če hočemo meso soliti pred peko, moramo to storiti nekaj ur vnaprej, da bo sol naredila svoje. Druga možnost pa je, da meso posolimo z grobo soljo ali solnim cvetom po tem, ko je že pečeno. S to metodo pridemo do bolj izrazitega okusa mesa; ko se v ustih stopijo mesni sokovi, slina in kristali soli, pride do prave romantike in eksplozije okusov.
Pri peki mesa je nepogrešljiv pripomoček termometer za spremljanje središčne temperature. Poznamo hitre vbodne termometre, ki jih vstaviš, odmeriš, vzameš ven in pečeš naprej, ali pa bolj sofisticirane termometre s sondo, ki omogočajo spremljanje več kosov mesa hkrati.
Termometer nam omogoča, da mesa ne prepečemo ali pa premalo spečemo, kar je v primeru perutnine lahko tudi nevarno. Glavni nasvet je ta, da se pri peki mesa nikoli ne zanašamo na čas, občutek, otip in podobno, ampak izključno na središčno temperaturo mesa in če vemo, katero temperaturo želimo doseči, lahko ta postopek ponovimo vedno znova in dobimo popolno pečeno meso.
Pomladne in poletne mesece s kulinaričnega vidika brez dvoma zaznamuje tudi peka mesa na žaru. Izbira mesa, soljenje, mariniranje, priprava žara, spremljanje središčne temperature … vse to so dejavniki, ki vplivajo na končni izdelek, torej na to, kako sočno in okusno bo pečeno meso. V rubriki Veste, kaj jeste smo tokrat pod drobnogled vzeli nekaj najpogostejših trikov, pa tudi mitov, povezanih s peko mesa na žaru.
Matej Stipanič o skrivnostih peke mesa na žaru
Izbira mesa za piknik je stvar okusa oziroma osebne preference posameznika, je pa bolj kot to, kateri kos mesa bomo pekli, pomembna priprava oziroma načrtovanje peke mesa. Če želimo meso marinirati in s tem obogatiti okus, to storimo dan pred samo peko, precej enostavna pa je tudi odločitev, kdaj meso solimo, pravi poznavalec in raziskovalec žara Matej Stipanič.
Nič ni narobe, če meso solimo pred peko, moramo pa vedeti, da se sol stopi in prodre v meso. Če hočemo meso soliti pred peko, moramo to storiti nekaj ur vnaprej, da bo sol naredila svoje. Druga možnost pa je, da meso posolimo z grobo soljo ali solnim cvetom po tem, ko je že pečeno. S to metodo pridemo do bolj izrazitega okusa mesa; ko se v ustih stopijo mesni sokovi, slina in kristali soli, pride do prave romantike in eksplozije okusov.
Pri peki mesa je nepogrešljiv pripomoček termometer za spremljanje središčne temperature. Poznamo hitre vbodne termometre, ki jih vstaviš, odmeriš, vzameš ven in pečeš naprej, ali pa bolj sofisticirane termometre s sondo, ki omogočajo spremljanje več kosov mesa hkrati.
Termometer nam omogoča, da mesa ne prepečemo ali pa premalo spečemo, kar je v primeru perutnine lahko tudi nevarno. Glavni nasvet je ta, da se pri peki mesa nikoli ne zanašamo na čas, občutek, otip in podobno, ampak izključno na središčno temperaturo mesa in če vemo, katero temperaturo želimo doseči, lahko ta postopek ponovimo vedno znova in dobimo popolno pečeno meso.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov