Facebook uvaja libro, Italija državljanski dohodek, Slovenci imamo predsednika Uefa in najboljšega sodnika na svetu

Neobičajnost, nerazumljive anomalije so postale pravzaprav običajne sopotnice naših življenj. Na marsikaj smo se navadili, celo ponotranjili. Kot denimo, da vedno primanjkuje denarja. Pa ne mislim samo na sušo v naših denarnicah. Gledano širše, globalno, se po eni strani dobički akumulirajo in rastejo do nepredstavljivih, ali če hočete, neobičajnih zneskov. Po drugi strani pa državljani Evropske unije in sveta poslušamo, da denarja ni, da so javni sektorji potratni, javna poraba previsoka. Ko je na obzorju kriza ekonomski guruji, fiskalni sveti in varuhi stabilnih financ, opozarjajo, da med krizo pač ne moremo prekomerno trošiti. Ko pa pride obdobje »debelih krav« poslušamo, da je potrebno varčevati za krizne čase. Zakaj bi se potem večina ljudi, ki živi od dela, sploh veselila rasti BDP-ja?

Seveda je to vprašanje zelo radikalno, zanikanje pomena rasti BDP-ja bi bilo telebansko. Obstaja pozitivna korelacija med BDP in objektivnimi kazalniki kot je indeks človeškega razvoja ter subjektivnimi kot so ankete zadovoljstva z življenjem.

Vendar, ker BDP ne pove vsega so se pojavile številne alternative, med njimi že omenjeni indeks človeškega razvoja, Genuine progress indicator, Genuine savings, Quality of life index, ekološki odtis, ekonomska analiza sreče (Happy planet index) in številni drugi, ki poskušajo zajeti tudi napredek pri trajnostnem razvoju.