Božično vrečo sreče smo napolnili z nekaterimi nagrajenimi dosežki in presežki slovenske kulture v letu 2020

Proslava na predvečer kulturnega praznika je bila tudi letos prepletena s kritično mislijo o današnji družbi in položaju umetnosti v njej. Podala jo je predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej, ki je na lastno vprašanje, ali imajo ti govori kakšen učinek, ali ima kultura zato več obiskovalcev in ali sprožijo spremembo kulturne politike, odgovorila - "Prav nič od tega."

Kot je opomnila slavnostna govornica, je v 75-letni zgodovini podeljevanja Prešernovih nagrad na odru šele kot druga predsednica odbora Prešernovega sklada. Pri tem se je opisala z besedami davkoplačevalcev, da je "povprečen kulturniški parazit, zaposlen v javnem sektorju".
Davkoplačevalce je pri tem spomnila, da plačujejo tudi za kaj drugega, česar ne bodo nikoli potrebovali, zato je soditi o funkcionalnosti države zgolj skozi prizmo lastnih potreb, interesov in užitkov po njenem mnenju "milo rečeno sebično, pritlehno poenostavljanje".

Osrednja pozornost ob kulturnem prazniku je bila namenjena dobitnikoma Prešernovih nagrad za življenjsko delo. Fotograf Stojan Kerbler se je v nagovoru zahvalil vsem, ki so ga podpirali v njegovem 60 letnem aktivnem ukvarjanju s fotografijo.

Drugi letošnji veliki nagrajenec, koreograf in plesalec Milko Šparemblek, sodi v generacijo svetovno znanih umetnikov, ki so s svojim delom prispevali k spremembi razmišljanja o plesu v današnjem času.

Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana za življenjsko delo je Peter Boštjančič, dolgoletni član igralskega ansambla Drame SNG Maribor, ki sam zase pravi, da se nima za umetnika, ampak za delavca.