Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska hokejska reprezentanca si je leta 2001 prvič zagotovila nastop v skupini A svetovnega hokeja. Leta 2002 so naši hokejisti prvič nastopili na svetovnem prvenstvu med hokejsko elito. V nekdanji skupni državi so stik s svetovnim vrhom ponudile olimpijske igre, v samostojnosti pa je slovenski reprezentančni hokej na prvi vrhunec čakal do leta 2001. V dvorani Tivoli o napredovanju ni odločal medsebojni boj, ampak razlika v golih. Navijači so odštevali in se veselili 12. gola, ki je napovedoval hokejski raj. Tekma z Estonijo se je končala z izidom 16 : 0 in Slovenija se je prvič prebila med najboljše hokejske reprezentance. Kako je priplezala med najboljše? Kdaj je bila pred tem najbližje? Kdo so bili osrednji protagonisti in kako so bili povezani med seboj? Odgovore iščeva s hokejskim reporterjem Boštjanom Janežičem, ki se je pred 19 leti veselil v Tivoliju, skoraj dve desetletji pozneje povezujeva prvi in vse poznejše podvige slovenskega reprezentančnega hokeja.
Tivoli na nogah pospremi zmagoslavje risov
Slovenska hokejska reprezentanca si je leta 2001 prvič zagotovila nastop v skupini A svetovnega hokeja. Leta 2002 so naši hokejisti prvič nastopili na svetovnem prvenstvu med hokejsko elito. V nekdanji skupni državi so stik s svetovnim vrhom ponudile olimpijske igre, v samostojnosti pa je slovenski reprezentančni hokej na prvi vrhunec čakal do leta 2001.
V dvorani Tivoli o napredovanju ni odločal medsebojni boj, ampak razlika v golih. Navijači so odštevali in se veselili 12. gola, ki je napovedoval hokejski raj. Tekma z Estonijo se je končala z izidom 16 : 0 in Slovenija se je prvič prebila med najboljše hokejske reprezentance.
Kako je priplezala med najboljše? Kdaj je bila pred tem najbližje? Kdo so bili osrednji protagonisti in kako so bili povezani med seboj? Odgovore iščeva s hokejskim reporterjem Boštjanom Janežičem, ki se je pred 19 leti veselil v Tivoliju, skoraj dve desetletji pozneje povezujeva prvi in vse poznejše podvige slovenskega reprezentančnega hokeja.
35 epizod
Najzanimivejše zgodbe slovenskega športa. Izlete v radijski športni arhiv prepletamo z nepozabnimi trenutki slovenskih športnih junakov sedanjosti in preteklosti.
Slovenska hokejska reprezentanca si je leta 2001 prvič zagotovila nastop v skupini A svetovnega hokeja. Leta 2002 so naši hokejisti prvič nastopili na svetovnem prvenstvu med hokejsko elito. V nekdanji skupni državi so stik s svetovnim vrhom ponudile olimpijske igre, v samostojnosti pa je slovenski reprezentančni hokej na prvi vrhunec čakal do leta 2001. V dvorani Tivoli o napredovanju ni odločal medsebojni boj, ampak razlika v golih. Navijači so odštevali in se veselili 12. gola, ki je napovedoval hokejski raj. Tekma z Estonijo se je končala z izidom 16 : 0 in Slovenija se je prvič prebila med najboljše hokejske reprezentance. Kako je priplezala med najboljše? Kdaj je bila pred tem najbližje? Kdo so bili osrednji protagonisti in kako so bili povezani med seboj? Odgovore iščeva s hokejskim reporterjem Boštjanom Janežičem, ki se je pred 19 leti veselil v Tivoliju, skoraj dve desetletji pozneje povezujeva prvi in vse poznejše podvige slovenskega reprezentančnega hokeja.
Tivoli na nogah pospremi zmagoslavje risov
Slovenska hokejska reprezentanca si je leta 2001 prvič zagotovila nastop v skupini A svetovnega hokeja. Leta 2002 so naši hokejisti prvič nastopili na svetovnem prvenstvu med hokejsko elito. V nekdanji skupni državi so stik s svetovnim vrhom ponudile olimpijske igre, v samostojnosti pa je slovenski reprezentančni hokej na prvi vrhunec čakal do leta 2001.
V dvorani Tivoli o napredovanju ni odločal medsebojni boj, ampak razlika v golih. Navijači so odštevali in se veselili 12. gola, ki je napovedoval hokejski raj. Tekma z Estonijo se je končala z izidom 16 : 0 in Slovenija se je prvič prebila med najboljše hokejske reprezentance.
Kako je priplezala med najboljše? Kdaj je bila pred tem najbližje? Kdo so bili osrednji protagonisti in kako so bili povezani med seboj? Odgovore iščeva s hokejskim reporterjem Boštjanom Janežičem, ki se je pred 19 leti veselil v Tivoliju, skoraj dve desetletji pozneje povezujeva prvi in vse poznejše podvige slovenskega reprezentančnega hokeja.
Radijski športni časovni stroj vrtimo tokrat v leto 2001, v zaključek domače nogometne sezone. Tokrat v središču pozornosti ni kakšen odmeven dosežek slovenskih športnikov na mednarodni ravni, temveč največje domače športno rivalstvo. Nogometni derbi med Olimpijo in Mariborom, ki je v zadnjem krogu odločil prvenstvo leta 2001. Kako se je izoblikoval slovenski nogometni derbi? Kdo so bili osrednji protagonisti skozi leta in kaj je v slovenskem nogometnem prostoru uspelo obema kluboma ob vzpostavljanju rivalstva? Kako so vzpone in padce klubov izkoristili rivali? Odgovore iščemo v pogovoru z Boštjanom Janežičem in Jožetom Pepevnikom, ki poudarjata notranje in zunanje dejavnike nogometnega derbija.
Začetek prejšnjega stoletja je na Slovenskem šport zaznamoval predvsem Leon Štukelj, še vedno najuspešnejši slovenski olimpijec. Med prepoznavnimi slovenskimi obrazi v tujini pa je bil tudi dr. Milan Vidmar. Šahovski velemojster iz časov, ki so temu nazivu pripisovali boj za svetovnega prvaka. Milan Vidmar je bil med najuspešnejšimi šahisti svojega obdobja, dvakrat na pragu boja za naslov svetovnega prvaka, a je ostal brez njega. Njegova življenjska pot je zaznamovana doma in v tujini, še posebej pa je navdušil z gentlemansko potezo, ki je zaznamovala takratni šahovski svet. Z Aljažem Golčerjem in Matejem Hrastarjem razkrivamo svet šaha takrat in danes. Pripovedujemo zgodbo še vedno najuspešnejšega slovenskega šahista, vzpone in padce, in ugotavljamo, kakšna je slovenska šahovska prihodnost.
Slovenski judo je doživel čudovit razcvet v tem tisočletju. Kopico kolajn z evropskih in svetovnih prvenstev je s prvo olimpijsko kolajno v tem športu nadgradila Urška Žolnir, ki je v Londonu kot prva Slovenka na olimpijskih igrah v svojo čast slišala Zdravljico. Po bronu v Atenah in razočaranju v Pekingu je leta 2012 zasedla olimpijski prestol. Športni časovni stroj ponuja vpogled v olimpijsko pot Urške Žolnir, ki jo je uspešno nasledila Tina Trstenjak in poskrbela, da je olimpijski naslov v kategoriji do 63 kilogramov slovenski že vse od Londona. Kako je Urški Žolnir uspel preboj do vrha, kje se kujejo slovenske judoistične kolajne in koliko časa jih bo slovenski judo še neprekinjeno osvajal na velikih tekmovanjih? Z Daretom Ruparjem razglabljava tudi o spremembah v tej borilni veščini, ki se je na olimpijskem zemljevidu pojavila leta 1964 v Tokiu.
Navdušenje ob spremljanju Luke Dončića in Gorana Dragića v najmočnejši košarkarski ligi sovpada z njuno vlogo onstran Atlantika. Njuni predhodniki so orali ledino, Slovenija je imela pred poldrugim desetletjem v ligi kar šest košarkarjev. In če je večina samo sanjala o vlogi, ki jo imata ta hip najboljša slovenska košarkarja, tako Luka kot Goran še sanjata o šampionskih prstanih. Slovenija pa jih ima za prste ene roke. Po dva sta osvojila Beno Udrih in Saša Vujačić, prvega ob Benu s San Antoniem še Rašo Nesterović. Kako so se takrat v ligi uveljavljali evropski košarkarji, kašen je bil njihov prehod iz Evrope v Ameriko in kakšno vlogo so imeli pri naslovih prvakov? Kaj se je v tem času spremenilo? Zakaj je sen slehernega košarkarskega virtuoza prstan lige NBA in kakšno pot do njega sta izbrala Luka Dončić in Goran Dragić? Radijski športni časovni stroj se s Francijem Pavšerjem vrača v leta, ko je bila Slovenija čezmorska velesila. V čas, ko spremljanje tekem še ni bilo samoumevno in so naslovi v ligi NBA dražili slovensko javnost z mislijo na reprezentančni potencial. Vabljeni na košarkarsko popotovanje v preteklost.
Radijski športni časovni stroj se seli v Tokio, kjer bi morale biti ta čas olimpijske igre. Japonska prestolnica bi jih morala gostiti že leta 1940, a so bile zaradi druge svetovne vojne odpovedane. Leta 1964 pa je bil med junaki iger tudi Miro Cerar. Zlati konjenik oziroma bog konja, kot so dvakratnega olimpijskega in štirikratnega svetovnega prvaka poimenovali tekmeci, je v Tokiu stopil na najvišjo stopnico zmagovalnega odra. Radijskih mikrofonov ni bilo v Tokiu, ostajajo pa lepi spomini. V tokratni epizodi Vrnitve v prihodnost boste slišali tudi, kako je Miro Cerar drugič postal olimpijski prvak, kakšno vlogo ima v slovenskem športu in kako je svojo kariero končal na svetovnem vrhu. Kako se je Miro Cerar prebil v svetovni vrh? Kdo ga je vodil k popolnosti na konju z ročajema in kdo so njegovi nasledniki? Z Juretom Jeromnom ugibava, ali bo Miro Cerar še enkrat videl Tokio v olimpijski preobleki, saj je bil predviden kot vodja slovenske olimpijske delegacije za Tokio 2020.
Ob prehodu v novo tisočletje sta za rokometno vročico skrbela najuspešnejša slovenska kolektiva. Celjani so urok polfinala lige prvakov prekinili leta 2004, rokometašice Krima že v devetdesetih, prvič pa so se na evropski prestol zavihtele leta 2001. Pod vodstvom Toneta Tislja so v prvi sezoni poskrbele za prvi slovenski naslov v elitnem evropskem klubskem tekmovanju. Športni časovni stroj vrtimo na začetek tisočletja. Središče rokometnega navdušenja je bilo v dvorani na Kodeljevem, vzrok za rajanje in veselje pa zmagoslavje v ligi prvakinj. Kako je rokometnemu klubu Krim uspelo sestaviti evropsko konkurenčno zasedbo? Zakaj je Krim na čelu slovenskega ženskega rokometa zamenjal evropsko konkurenčno Olimpijo? Kako je Tone Tiselj s podporo okolja in vizijo kluba igralke popeljal do naslova in zakaj se je takoj po drugem evropskem podvigu umaknil iz ženskega rokometa? Kakšno je zdaj stanje v slovenskih klubih, ki igrajo med evropsko elito, in kdaj lahko znova pričakujemo konkurenčen kolektiv za evropski vrh? Odgovore najdete v novi epizodi podkasta Vrnitev v prihodnost, sogovornik je Dare Rupar, s katerim si podajava rokometno žogo.
Slovenski atlet v finalu svetovnega prvenstva v teku na 100 metrov. Sliši se neverjetno. A to je zgodba Matica Osovnikarja, najhitrejšega Slovenca, ki je v družbi najboljših atletov tekel leta 2007. Športni časovni stroj smo naravnali na obdobje presežkov slovenskega sprinta. Redki so belopolti atleti v finalih največjih atletskih tekmovanj v teku na 100 metrov, Maticu Osovnikarju, še vedno aktualnemu državnemu rekorderju na razdaljah od 60 do 200 metrov, je to uspelo. Kakšen je bil razvoj slovenskega sprinta v obdobju Matica Osovnikarja? Kako se je bližal meji desetih sekund in kdaj je bil najbližje temu, da bi se takrat kot prvi belec spustil pod to magično mejo? V radijskem športnem časovnem stroju z Borisom Ličofom obujamo spomine na bronasto kolajno z evropskega prvenstva in razložimo fenomen Usaina Bolta. Vabljeni na sprint po radijskem atletskem arhivu.
Slovenski smučarski tek se je z izjemno kariero Petre Majdič mednarodno uveljavil. Štiriindvajsetkrat je zmagala v svetovnem pokalu in osvojila štiri male kristalne globuse. Prav posebno športno zgodbo pa je spisala leta 2010 v Vancouvru. Na olimpijske igre je prišla v vlogi ene od favoritinj v vsaj treh disciplinah in že na ogrevanju prve padla v nezavarovan jašek ob progi. Kljub velikim bolečinam je želela izpolniti vsaj delček svojih olimpijskih sanj in vseeno nastopila v sprinterski preizkušnji. Po vsakem teku so jo odnesli iz cilja. V spominu ostajajo kriki bolečin po vsakem teku in solze sreče, ko je stopila na zmagovalni oder za tretje mesto. Zgodba, ki je navdihnila olimpijsko družino, zgodba, ki je bila ena najodmevnejših na igrah v Vancouvru. V radijskem športnem časovnem stroju se vračamo v leto 2010 in z Daretom Ruparjem podoživljamo vrtiljak čustev tistega dne. V epizodi izveste, kako je Petra Majdič prišla v svetovni vrh? Koliko vzporednic je v karieri in življenju dveh izjemnih slovenskih zimskih športnic Petre Majdič in Tine Maze? Zakaj se je po poškodbi v Vancouvru še vrnila v tekaško smučino in kakšna je njena zapuščina za prihodnost slovenskega smučarskega teka?
V tokratni epizodi športnega časovnega stroja bomo zaplesali v ringu. Dejan Zavec je boks približal slovenskim množicam. Kot prvi Slovenec si je nadel šampionski pas v enem od najpomembnejših svetovnih boksarskih združenj in ga tudi trikrat obranil. Leta 2010 je napolnil stožensko dvorano in na krilih navijačev obranil šampionski pas. Dejan Zavec se je v boksarski svet izstrelil z nemško boksarsko licenco, ko je v zgodnjih letih profesionalne kariere odšel s trebuhom za kruhom. Sanje so ga vodile v Ameriko, pot je bila trnova, polna vzponov in padcev, dvoboji v Ameriki pa v korist tekmecev. Kako je Dejan Zavec prišel do boja za naslov svetovnega prvaka? Kako šampionski pas večkrat obranil in zakaj mu ni uspelo v največjih dvobojih njegove kariere v Združenih državah Amerike? Kaj je Dejan Zavec prinesel slovenskemu boksu in kdo bi utegnili biti njegovi nasledniki? V športnem časovnem stroju je sopotnik Jure Jeromen, ki je doživel ameriško boksarsko vročico z Dejanom Zavcem v glavni vlogi.
Sanje generacij so postale resničnost. Kolajna evropskega prvenstva v košarki leta 2017 je bila zagotovljena s polfinalno zmago v dvoboju dveh neporaženih reprezentanc, Španije in Slovenije. V čarobnem Carigradu pa je sledil še izjemen finalni večer, večer, v katerem je Goran Dragič potrdil, da je najboljši košarkar turnirja. Kapetansko je vodil slovensko reprezentanco in ji skupaj s selektorjem Igorjem Kokoškovom in Luko Dončičem vcepil zmagovalno miselnost. Slovenija je bila neustavljiva, Slovenija se je znašla v košarkarskem raju. Pot do raja pa ni bila enostavna.
Vasilij Žbogar je s tremi kolajnami eden najuspešnejših slovenskih olimpijcev. Prvi dve kolajni v Atenah in Pekingu je osvojil v razredu laser, zadnjo v Rio de Janeiru v razredu finn. V Braziliji je na odprtju nosil slovensko zastavo, v Pekingu slovenske upe na regatnem polju. Športni časovni stroj se vrača v leto 2008, kompas kaže v smer olimpijske kolajne. Kako je Vasilij Žbogar vrisal slovensko jadranje na olimpijski zemljevid in zakaj mu podobni podvigi niso uspeli na svetovnih prvenstvih? Kako je zasledoval svoje olimpijske sanje in zakaj je na vrhuncu presedlal v drugi jadralski razred? Aleš Smrekar je bil njegov novinarski sopotnik, v tokratni epizodi pa klepetava tudi o ekipi, ki ga je popeljala na olimpijski oder, in o tem, ali bi lahko Vasilij Žbogar še jadral tudi na olimpijskih igrah v Parizu.
Izjemen splitski večer za družino Petrič, za slovensko plavanje in šport v tedanji skupni državi. Borut in Darjan Petrič sta še danes ena redkih bratskih navez, ki ji je uspelo na enem tekmovanju v isti disciplini osvojiti kolajno. Borut Petrič je postal evropski prvak, pozneje tudi športnik Jugoslavije, v zgodovinskem prerezu pa slovenski plavalni smerokaz v boljše čase. V novi epizodi Vrnitve v prihodnost se spominjamo leta 1981. Kako se je Borut Petrič kot najstnik izstrelil med plavalne zvezdnike tedanjega časa? Zakaj ni nadaljeval nizanja vrhunskih rezultatov? Kakšen je bil vpliv družine ob graditvi uspehov? Zgodovinski zaveslaj prepletamo s sedanjostjo in prihodnostjo slovenskega plavanja.
Stadion za Bežigradom je zamenjal Ljudski vrt, Srečka Katanca Matjaž Kek, Mirana Pavlina Zlatko Dedič. Rezultat za slovenske ljubitelje nogometa pa znova nepozaben. Uvrstitev na svetovno prvenstvo v nogometu. Slovenija se je leta 2009 še drugič uvrstila na največje nogometno tekmovanje, prvič in zadnjič pred domačimi gledalci. V tokratni epizodi Vrnitve v prihodnost z reporterjem Boštjanom Janežičem govoriva o tem, kako je Matjaž Kek zgradil novo generacijo, s katero je Slovenija še drugič v samostojnosti dihala nogometno, enotno. Kdo so bili junaki druge slovenske reprezentančne nogometne pomladi? Kdo je bil vodja na in ob igrišču? Kako se je Sloveniji uspelo po skromnem začetku kvalifikacij boriti celo za prvo mesto v skupini? Kakšno je bilo prvenstvo v Južnoafriški republiki in ali je bila tekma z Anglijo najodmevnejša slovenska na velikih tekmovanjih? V novi epizodi športnega časovnega stroja še o tem, da se izteka čas zdajšnji generaciji za ponovitev uspehov predhodnih.
Letenje na smučeh. Sen generacij športnih zanesenjakov. Od Planice 1972 do Vikersunda 2012, ko je svetovni prvak prvič postal slovenski skakalec. Robi Kranjec je svoj talent in občutek za let izkoristil v pravem trenutku in v formuli 1 smučarskih skokov pokoril konkurenco. Na začetku kariere si je nadel kolajno olimpijskih iger v Salt Lake Cityju, svoj vrhunec pa dočakal desetletje za tem v norveških fjordih. S čim je navduševal neformalni vodja tedanje reprezentance? Kako je zaznamoval obdobje med obema slovenskima dobitnikoma velikih kristalnih globusov? Kako je izstopal in zakaj takšna strast do letenja na smučeh? Z Matejem Hrastarjem v radijskem časovnem stroju klepetava o Robiju Kranjcu, skakalcu, ki ima največ poletov prek dvesto metrov, skakalcu z dvema malima kristalnima globusoma in iskrico, ki je še pred največjimi uspehi Petra Prevca znova zanetila slovensko skakalno evforijo.
Preskočil je osnovno in srednjo šolo kolesarstva in se iz nadarjenega smučarskega skakalca v nekaj letih prelevil v izjemnega kolesarja. Primož Roglič je eden športnih fenomenov. Nastopil je na petih tritedenskih dirkah in na prav vsaki zmagal v vsaj eni etapi. V šestih sezonah profesionalnega kolesarja se je prek novomeškega kluba zavihtel na vrh svetovne kolesarske lestvice. Osredotočenost in ciljna usmerjenost sta ga leta 2017 pripeljali tudi do prve slovenske etapne zmage na dirki po Franciji. Poskrbel je za slovensko kolesarsko evforijo, slovenske zastave so ga spremljale v Italiji in Franciji, ta hip je tudi eno najbolj vročih imen v svetu kolesarstva. Kako se je ekspresno znašel v vrhunskem kolesarstvu? Kaj so njegove vrline? Kako se je skupaj z njegovimi uspehi razvijalo njegovo nizozemsko moštvo in česa je še sposoben v nadaljevanju kariere? V pogovoru z Daretom Ruparjem in zgodbo iz leta 2017 vrtimo tokratno športno časovno kolo z najboljšim slovenskim kolesarjem.
V marsikaterem športu težko določimo najboljšega slovenskega posameznika. V tenisu teh težav ni. Mima Jauševec je še vedno edina s posamičnim naslovom enega od štirih največjih turnirjev. Radijski športni časovni stroj se bo tokrat ustavil v letu 1977, ko je zmagala na odprtem teniškem prvenstvu Francije. Še danes se rada vrača na prizorišče svojega največjega uspeha. Jauševčeva je kar desetkrat zaigrala vsaj v četrtfinalu štirih največjih turnirjev, svoj zadnji finale pa v Parizu odigrala leta 1983. Mima Jauševec je največje slovensko teniško ime, pozneje je sodelovala in pomagala tudi pri razvoju prihodnjih generacij, bila kapetanka reprezentance in v Jugoslaviji dvakrat izbrana za športnico leta. V kakšnih razmerah se je razvila v eno najboljših igralk tedanjega časa, kako se je vzpenjala po teniški lestvici in kdo so njene naslednice? Odgovore ponuja tokratna epizoda Vrnitve v prihodnost z Luko Petričem, ki je poudaril tudi njeno prvo teniško avanturo v tujini.
Slovenska odbojkarska reprezentanca je v leto 2015 zakorakala z novim selektorjem. Nekdanji italijanski odbojkarski zvezdnik Andrea Giani je moštvu vcepil zmagovalno miselnost. Ni bilo enostavno učenje na tekmah z najboljšimi evropskimi reprezentancami, a je prineslo zato toliko več veselja. Slovenija je prvenstvo začela v Varni in v predtekmovanju dvakrat izgubila, športni časovni stroj pa se bo ustavil v Sofiji, kjer je na poti do srebra nato premagala Nizozemsko, Poljsko in Italijo. Slovenski odbojkarji so bili senzacija prvenstva, a še zdaleč ne muha enodnevnica. Pozneje so si izborili nastop v svetovni ligi, ob prestrukturiranju tekmovanja ostali brez nje, si utrli pot na svetovno prvenstvo, si zagotovili nastop v novi ligi narodov in leta 2019 še enkrat segli po evropskem srebru. Od kod Sloveniji takšna odbojkarska generacija? Kakšno vlogo je imel pri uspehih kapetan Tine Urnaut? Kako posrečena je slovensko-italijanska kombinacija in kakšna je prihodnost slovenske reprezentance. Z Anjo Hlača Ferjančič razpravljamo o slovenski odbojki, o generaciji, ki je več kot odbojkarski tim. Vabljeni na dolgo popotovanje, najprej ob obalo Črnega morja in nato do srebrne Sofije leta 2015.
Slovenski alpinisti so vseskozi med najopaznejšimi v svetu tega športa. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bili protagonisti prve jugoslovanske odprave na Mount Everest, ki je 13. maja 1979 dosegla svoj cilj. Na streho sveta sta kot prva Slovenca stopila Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj. Dva dneva pozneje je na vrh prišla še ena tričlanska naveza in zaokrožila uspešen naskok na najvišji vrh sveta. Po novi smeri, ki je ostala edinstvena in še dandanes poseben alpinistični podvig, najtežja smer ob naskoku na najvišjo goro sveta. S Francijem Pavšerjem predstavljamo zakulisje prve jugoslovanske odprave na Mount Everest. Kaj vse je bilo treba pripraviti za osvojitev vrha? V kakšnih razmerah je mejnik postavljala takratna odprava? Kako so bili povezani z domovino in na kakšen način je prišla novica v Slovenijo? Ob koncu pa tudi o preostalih slovenskih podvigih na najvišji gori sveta in alpinizmu v Sloveniji. Vabljeni v športni časovni stroj, v leto 1979, na dolgo in zahtevno pot, ki je prinesla obilo veselja in takratni odpravi tudi naziv ekipe leta v Jugoslaviji.
Najuspešnejši slovenski atlet vseh časov se je leta 2008 v Pekingu zavihtel na olimpijski prestol. Leto pozneje je v Berlinu združil olimpijski naslov z naslovom svetovnega prvaka v metu kladiva. Radijski športni časovni stroj se vrača v leto 2008, ko je Primož Kozmus navdušil z osredotočenostjo in suverenostjo. Tekmecem je nagnal strah v kosti in poskrbel za edino slovensko atletsko olimpijsko zlato. Z Borisom Ličofom, tedanjim reporterjem na nacionalnem olimpijskem stadionu, govoriva o ekipi, s katero se je zavihtel na vrh. Kako je zgradil psihično trdnost in kje je bil ključ do rezultatskega preskoka, ki mu je omogočil boj za kolajne velikih tekmovanj? V novi epizodi Vrnitve v prihodnost tudi o tem, kaj je bil vzrok za razhod obeh glavnih protagonistov največjih atletskih uspehov Primoža Kozmusa in Vladimirja Keva in kakšen potencial ima slovenska atletska šola metov? Vabljeni na atletsko popotovanje v preteklost.
Neveljaven email naslov