Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji mora vsak dan dvajset do trideset tisoč ljudi prekuhavati »pitno« vodo, ker je oporečna. To je le eden izmed dokazov, da s kakovostjo pitne vode v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni. Je pitna voda pri nas sploh pitna?
Čeprav nenehno doživljamo primere, da je pitna voda zastrupljena s fekalijami, v njej pa so, sploh na kmetijskih območjih, prisotni tudi herbicidi in pesticidi, se sistem vodooskrbe na to prepočasi odziva. Da strupene snovi v vodi ne presegajo dovoljenih vrednosti, je slaba tolažba za tiste, ki tako vodo dnevno uporabljajo.
Delovanje po principu večkratnih ovir je rešitev, pravi Aleš Petrovič z Inštituta za varovanje zdravja, zdravnik in specialist za higieno vode, in razloži, da se po tem principu probleme z vodo obravnava celovito.
Ob zadnjem primeru zastrupitve v Murski Soboti, ko so v reki poginile vse ribe, dr. Anton Brancelj znanstveni svetnik, vodja znanstveno-raziskovalne enote na oddelku za raziskovanje sladkovodnih in kopenskih sistemov, opozarja: »Škodljive snovi se ne nevtralizirajo, pridejo v podtalnico in lahko zelo hitro povzročijo resne težave. Preprečiti je treba vnašanje strupenih snovi v vodonosnike.«
Petrovič pa ob dejstvu, da je pogin najverjetneje povzročil izliv gnojnice, dodaja: »Nekatere dejavnosti so na vodovarstvenih območjih prepovedane, to je treba dosledno spoštovati.«
V sodobni družbi bi moral imeti vsak človek v vsakem trenutku dostop do zdrave pitne vode. Žal pa je iskanje alternativ, če je pitna voda oporečna, preveč povezano z lokalno politiko in premalo s stroko. Tudi komercializacija na področju vodooskrbe je pretirana. Aleš Petrovič pravi, da so večji vodovodi boljši od manjših, manjši vodovod namreč pogosto predstavlja tveganje za uporabnika, ravnanje z vodo v večjih vodovodih pa je praviloma odgovornejše in profesionalno, je prepričan Petrovič: »Velika pomankljivost je razdrobljenost, saj ima Slovenija okrog tisoč vodnih sistemov, za vse pa bi bilo treba enako skrbeti.« Dr. Anton Brancelj: »Vodovode bi bilo treba povezati v omrežja, marsikdaj bi se s tem izognili izpadom manjših vodovodov, prebivalstvo bi bilo redno oskrbljeno s kakovostno vodo, onesnažene vire pa bi lahko hitro izključili in sanirali.«
Tempirane bombe za pitno vodo
Več kot 120 tisoč prebivalcev čaka na pomurski vodovod, pogodba je bila podpisana pred sedmimi leti, a projekt, ki naj bi ga uresničili tudi z evropskimi sredstvi, kljub obljubam še vedno stoji na trhlih nogah. Aleš Petrovič: »Gradnja pomurskega vodovoda in še mnogih drugih se vleče že preveč let, načrtovalci bi morali realizacijo tega projekta pospešiti.« Tudi stara odlagališča najrazličnejših (strupenih) odpadkov so za pitno vodo prava tempirana bomba, huda in dolgotrajna nevarnost. Dr. Anton Brancelj: »Potrebno bi bilo natančno registrirati in evidentirati ta odlagališča. Denar za to se bo našel, ko se bo povečala potreba po vodi. Slovenija je bogata z vodo. Po količini, ne po kakovosti.«
Statistični podatki tudi kažejo, da v slovenskih gospodinjstvih porabimo vse več vode, medtem ko poraba vode v gospodarstvu upada, kar pomeni, da se bo treba v prihodnosti bolj posvetiti tudi varčevanju. Dr. Anton Brancelj pa opozarja še na en problem, zaradi katerega po nepotrebnem izgubljamo dragoceno vodo: »Izgube v dotrajanih vodovodih so ogromne, včasih zaradi tega na poti od vodnega vira do pipe izgubimo tudi 30 odstotkov vode.«
Z vodo, od katere smo življenjsko odvisni, bi morali ravnati odgovorno!
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
V Sloveniji mora vsak dan dvajset do trideset tisoč ljudi prekuhavati »pitno« vodo, ker je oporečna. To je le eden izmed dokazov, da s kakovostjo pitne vode v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni. Je pitna voda pri nas sploh pitna?
Čeprav nenehno doživljamo primere, da je pitna voda zastrupljena s fekalijami, v njej pa so, sploh na kmetijskih območjih, prisotni tudi herbicidi in pesticidi, se sistem vodooskrbe na to prepočasi odziva. Da strupene snovi v vodi ne presegajo dovoljenih vrednosti, je slaba tolažba za tiste, ki tako vodo dnevno uporabljajo.
Delovanje po principu večkratnih ovir je rešitev, pravi Aleš Petrovič z Inštituta za varovanje zdravja, zdravnik in specialist za higieno vode, in razloži, da se po tem principu probleme z vodo obravnava celovito.
Ob zadnjem primeru zastrupitve v Murski Soboti, ko so v reki poginile vse ribe, dr. Anton Brancelj znanstveni svetnik, vodja znanstveno-raziskovalne enote na oddelku za raziskovanje sladkovodnih in kopenskih sistemov, opozarja: »Škodljive snovi se ne nevtralizirajo, pridejo v podtalnico in lahko zelo hitro povzročijo resne težave. Preprečiti je treba vnašanje strupenih snovi v vodonosnike.«
Petrovič pa ob dejstvu, da je pogin najverjetneje povzročil izliv gnojnice, dodaja: »Nekatere dejavnosti so na vodovarstvenih območjih prepovedane, to je treba dosledno spoštovati.«
V sodobni družbi bi moral imeti vsak človek v vsakem trenutku dostop do zdrave pitne vode. Žal pa je iskanje alternativ, če je pitna voda oporečna, preveč povezano z lokalno politiko in premalo s stroko. Tudi komercializacija na področju vodooskrbe je pretirana. Aleš Petrovič pravi, da so večji vodovodi boljši od manjših, manjši vodovod namreč pogosto predstavlja tveganje za uporabnika, ravnanje z vodo v večjih vodovodih pa je praviloma odgovornejše in profesionalno, je prepričan Petrovič: »Velika pomankljivost je razdrobljenost, saj ima Slovenija okrog tisoč vodnih sistemov, za vse pa bi bilo treba enako skrbeti.« Dr. Anton Brancelj: »Vodovode bi bilo treba povezati v omrežja, marsikdaj bi se s tem izognili izpadom manjših vodovodov, prebivalstvo bi bilo redno oskrbljeno s kakovostno vodo, onesnažene vire pa bi lahko hitro izključili in sanirali.«
Tempirane bombe za pitno vodo
Več kot 120 tisoč prebivalcev čaka na pomurski vodovod, pogodba je bila podpisana pred sedmimi leti, a projekt, ki naj bi ga uresničili tudi z evropskimi sredstvi, kljub obljubam še vedno stoji na trhlih nogah. Aleš Petrovič: »Gradnja pomurskega vodovoda in še mnogih drugih se vleče že preveč let, načrtovalci bi morali realizacijo tega projekta pospešiti.« Tudi stara odlagališča najrazličnejših (strupenih) odpadkov so za pitno vodo prava tempirana bomba, huda in dolgotrajna nevarnost. Dr. Anton Brancelj: »Potrebno bi bilo natančno registrirati in evidentirati ta odlagališča. Denar za to se bo našel, ko se bo povečala potreba po vodi. Slovenija je bogata z vodo. Po količini, ne po kakovosti.«
Statistični podatki tudi kažejo, da v slovenskih gospodinjstvih porabimo vse več vode, medtem ko poraba vode v gospodarstvu upada, kar pomeni, da se bo treba v prihodnosti bolj posvetiti tudi varčevanju. Dr. Anton Brancelj pa opozarja še na en problem, zaradi katerega po nepotrebnem izgubljamo dragoceno vodo: »Izgube v dotrajanih vodovodih so ogromne, včasih zaradi tega na poti od vodnega vira do pipe izgubimo tudi 30 odstotkov vode.«
Z vodo, od katere smo življenjsko odvisni, bi morali ravnati odgovorno!
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Neveljaven email naslov