V Sloveniji mora vsak dan dvajset do trideset tisoč ljudi prekuhavati »pitno« vodo, ker je oporečna. To je le eden izmed dokazov, da s kakovostjo pitne vode v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni. Je pitna voda pri nas sploh pitna?

Čeprav nenehno doživljamo primere, da je pitna voda zastrupljena s fekalijami, v njej pa so, sploh na kmetijskih območjih, prisotni tudi herbicidi in pesticidi, se sistem vodooskrbe na to prepočasi odziva. Da strupene snovi v vodi ne presegajo dovoljenih vrednosti, je slaba tolažba za tiste, ki tako vodo dnevno uporabljajo.

Delovanje po principu večkratnih ovir je rešitev, pravi Aleš Petrovič z Inštituta za varovanje zdravja, zdravnik in specialist za higieno vode, in razloži, da se po tem principu probleme z vodo obravnava celovito.

Ob zadnjem primeru zastrupitve v Murski Soboti, ko so v reki poginile vse ribe, dr. Anton Brancelj znanstveni svetnik, vodja znanstveno-raziskovalne enote na oddelku za raziskovanje sladkovodnih in kopenskih sistemov,  opozarja: »Škodljive snovi se ne nevtralizirajo, pridejo v podtalnico in lahko zelo hitro povzročijo resne težave. Preprečiti je treba vnašanje strupenih snovi v vodonosnike.«

Petrovič pa ob dejstvu, da je pogin najverjetneje povzročil izliv gnojnice, dodaja: »Nekatere dejavnosti so na vodovarstvenih območjih prepovedane, to je treba dosledno spoštovati.«

V sodobni družbi bi moral imeti vsak človek v vsakem trenutku dostop do zdrave pitne vode. Žal pa je iskanje alternativ, če je pitna voda oporečna, preveč povezano z lokalno politiko in premalo s stroko. Tudi komercializacija na področju vodooskrbe je pretirana. Aleš Petrovič pravi, da so večji vodovodi boljši od manjših, manjši vodovod namreč pogosto predstavlja tveganje za uporabnika, ravnanje z vodo v večjih vodovodih pa je praviloma  odgovornejše in profesionalno, je prepričan Petrovič: »Velika pomankljivost je razdrobljenost, saj ima Slovenija okrog tisoč vodnih sistemov, za vse pa bi bilo treba enako skrbeti.« Dr. Anton Brancelj: »Vodovode bi bilo treba povezati v omrežja, marsikdaj bi se s tem izognili izpadom manjših vodovodov, prebivalstvo bi bilo redno oskrbljeno s kakovostno vodo, onesnažene vire pa bi lahko hitro izključili in sanirali.«

Tempirane bombe za pitno vodo

Več kot 120 tisoč prebivalcev čaka na pomurski vodovod, pogodba je bila podpisana pred sedmimi leti, a projekt, ki naj bi ga uresničili tudi z evropskimi sredstvi, kljub obljubam še vedno stoji na trhlih nogah. Aleš Petrovič: »Gradnja pomurskega vodovoda in še mnogih drugih se vleče že preveč let, načrtovalci bi morali realizacijo tega projekta pospešiti.« Tudi stara odlagališča najrazličnejših (strupenih) odpadkov so za pitno vodo prava tempirana bomba, huda in dolgotrajna nevarnost. Dr. Anton Brancelj: »Potrebno bi bilo natančno registrirati in evidentirati ta odlagališča. Denar za to se bo našel, ko se bo povečala potreba po vodi. Slovenija je bogata z vodo. Po količini, ne po kakovosti.«

Statistični podatki tudi kažejo, da v slovenskih gospodinjstvih porabimo vse več vode, medtem ko poraba vode v gospodarstvu upada, kar pomeni, da se bo treba v prihodnosti bolj posvetiti tudi varčevanju. Dr. Anton Brancelj pa opozarja še na en problem, zaradi katerega po nepotrebnem izgubljamo dragoceno vodo: »Izgube v dotrajanih vodovodih so ogromne, včasih zaradi tega na poti od vodnega vira do pipe izgubimo tudi 30 odstotkov vode.«

Z vodo, od katere smo življenjsko odvisni, bi morali ravnati odgovorno!