Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Agencije za zaposlovanje

13.09.2011


Ob stečajih in neperspektivnih gospodarskih obetih je posredovanje dela vse bolj perspektivna dejavnost. V registru za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu sta v Sloveniji registrirani 202 agenciji.

Kriza je problematiko dela prek agencij za posredovanje dela izjemno zaostrila. Letos je začel veljati nov zakon o urejanju trga dela, a med registriranimi podjetji za zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu še vedno najdemo na primer Vegrad in Vegrad Inde. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovarjajo, da je letošnje leto prehodno in agencije še preverjajo.

Posojanje delavcev je dobičkonosna tržna niša
Po raziskavi, ki jo agencija Manpower vsako leto naredi med slovenskimi delodajalci,  29 odstotkov slovenskih delodajalcev ne najde pravih ljudi za prava delovna mesta. Na svetovni ravni je takih delodajalcev kar 34 odstotkov.

Foto: Bobo

O tem, kakšno tržno nišo predstavlja ta delež, govori podatek, da so skupni prihodki podjetja Manpower  na globalni ravni lani znašali kar 19 milijard ameriških dolarjev. Prihodki v Sloveniji so dosegli približno tisočino tega zneska in so se v primerjavi z letom prej povečali za 52 odstotkov. Skoraj 19 milijard letnega prihodka so beležili tudi pri največjem svetovnem zaposlitvenem podjetju Adecco, le da ne dolarjev, ampak evrov.

Zakaj zaposlovati prek agencij, če je za to treba plačati?
Direktorica za iskanje in selekcijo kadra v podjetju Manpower Romana Šercelj pojasnjuje, da agencije delujejo v tržnem okolju, tako da je strošek dela prek agencije nekoliko višji, kot če podjetje samo zaposli delavca. “Vendar je strošek še večji, če ne najdeš pravega človeka za pravo delovno mesto.” Poleg tega je odločilna fleksibilnost agencijskih delavcev.

Direktor Adecca Miroslav Smrekar pravi, da je cena odvisna od več dejavnikov: od tega, za kakšno vrsto dela gre, do tega, za koliko časa. Smrekar je tudi predsednik Združenja agencij za zaposlovanje, v katerega je vključenih le 15 agencij. Opozarja, da bodo agencije, ki na dolgi rok delajo z najnižjimi možnimi stroški, v današnjem okolju verjetno težje preživele od tistih, ki upoštevajo vse različne interese.

Kolobarjenje agencijskih delavcev v podjetju Hella Saturnus
Goran Lukič
iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pravi, da sindikati opažajo zaskrbljujoče trende nadomeščanja redno zaposlenih z agencijskimi delavci in odpuščanja agencijskih delavcev brez odpovednega roka. Še posebej izpostavi kolobarjenje, ko se delavec po izteku pogodbe pri eni agenciji zaposli pri drugi, čeprav še vedno dela za istega uporabnika.

Ali je sum izmikanja določilom proti veriženju pogodb v podjetju Hella Saturnus Slovenija utemeljen, smo najprej preverili pri glavi. Po besedah generalnega direktorja Cristofa Drosteja je njihova strategija zaposlovanje v podjetju. Ko pa to ni mogoče, naj bi delavec dobil stalno pogodbo prek agencije. Cristof Droste odgovornost za menjavo agencij vali na delavce. Pravi, da agencijo zamenja delavec sam.

Foto: Bobo

Odgovornost na strani delavca?
Cristof Droste se z nasmehom začudi vprašanju o odgovornosti za menjavanje agencij na istem delovnem mestu. “Mislim, da so za to odgovorni delavci. Nismo jezni, če to počnejo in še zmeraj delajo za nas, zagotovo ne. Toda ne razumem vprašanja. Kdo je odgovoren? Mislite, da je v tem kaj slabega?”

Podoben odgovor smo presenetljivo dobili tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Tudi namestnik generalnega direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje Zoran Kotolenko pravi, da tukaj ni nobene odgovornosti. “To je odločitev delavca, ki se je z novim delodajalcem (agencijo, op. prev.) dogovoril za delovno razmerje. Tukaj seveda tisti, ki najemajo delavce, nimajo nobene odgovornosti. To je popolnoma jasno.”

Po mnenju Zorana Kotolenka zakonsko predpisane omejitve dela za določen čas pri istem delodajalcu za agencijske delavce ne veljajo. “Delodajalec je agencija, delodajalec ni tisti, pri katerem se delo opravlja. In tega je treba iz te logike razmišljanja seveda izključiti. Tisti, ki želi pri agenciji najemati delavce, to lahko počne tudi naslednjih 20 let, če na ta način rešuje svojo problematiko upravljanja dela.”

Izigravanje zakona
Zoran Kotolenko meni, da pri podajanju delavcev med agencijami pri istem delodajalcu ne gre za izigravanje zakona. Izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo in Ekonomski fakulteti ter sodelavka Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Barbara Kresal pa pravi, da izmenično zaposlovanje za določen čas prek zaposlitvenih agencij pri istem podjetju uporabniku ni sprejemljivo, če presega časovne omejitve dela za določen čas in tudi sicer ni razlogov za zaposlitev za določen čas. “Zakonodaja bi morala z jasnejšimi in strožjimi določbami take zlorabe preprečiti.”

Moderni sužnji
Sindikalist ZSSS v podjetju Hella Saturnus Vlado Hajdinjak agencijskim delavcem pravi moderni sužnji, saj nimajo nobenih možnosti, da bi si v življenju kaj ustvarili. “Kaj lahko ta delavec naredi v življenju? Nič. Ne dobi kredita, vsak dan je pod stresom, ker ne ve, kaj ga jutri čaka. Žalostno. Nobenih pravic nima. Kako naj si ta delavec ustvari družino? Danes ima službo, jutri je nima, ne more do stanovanja. Govorijo o tem, koliko mladih živi pri starših – saj morajo, kje pa bodo živeli, če jih nihče noče redno zaposliti?”

Vlado Hajdinjak pravi, da delavce v podjetju prerazporejajo iz ene agencije v drugo. Po njegovem mnenju se to dogaja po celi Sloveniji. Zanima ga, kaj delajo inšpektorji za delo.

Dobičkonosna diskriminacija agencijskih delavcev
V. d. glavnega inšpektorja za delo Boris Ružič nam med drugim odgovori, da se delodajalci na vse mogoče načine izogibajo zakonskim omejitvam ter pogojem glede zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku z namenom pridobivanja protipravne premoženjskem koristi. V letu 2010 so glede zagotavljanja dela drugemu uporabniku ugotovili 55 kršitev, v letu 2011 pa do avgusta 32. Največ kršitev je povezanih s tem, da agencije niso vpisane v register.

foto: Bobo

Agencije, ki posojajo delavce podjetju Hella Saturnus, so vpisane v register, kljub temu pa za njihove delavce veljajo drugačna pravila kot za redno zaposlene. Redno zaposleni v podjetju so dobili najvišji možen regres, agencijski delavci pa minimalnega in še tega na obroke. “Ne vidim vzroka, zakaj bi agencija regres izplačala na koncu leta. Ali posluje z izgubo? Ne verjamem,” je kritičen sindikalist Vlado Hajdinjak, ki pa sam ni podal nobene prijave na Inšpektorat za delo.

Vse tri agencije, ki posojajo delavce tudi podjetju Hella Saturnus, so lani beležile visoke bilančne dobičke. V agenciji Naton je ta znašal 870 tisoč evrov, v Manpower skoraj 1.700.000 evrov, v Adecco pa 5 milijonov evrov.

Realnost agencijskih delavk v tovarniških halah: nižji regres in prezaposlitve
Agencije torej ne poslujejo z izgubo. Imajo pa jo delavci. Odpravili smo se v tovarniško dvorano. Ena izmed delavk je potrdila, da so redno zaposleni regres dobili izplačan v celoti, medtem ko ga agencijski delavci dobijo izplačanega v dveh delih. Naslednja agencijska delavka pravi, da so jo dveh letih dela za agencijo Naton prezaposlili v drugo agencijo in se tako izognili zakonskim omejitvam. Pojasnili so ji, da je po dveh letih dela za njih ne morejo redno zaposliti in da ji preostane edino prezaposlitev. “Sprejela sem, ker nisem imela druge možnosti.” V Natonu odkrito priznavajo, da po zakonsko pretečenem času zaposlitve delavce obvestijo, da se v zvezi z novo zaposlitvijo lahko obrnejo na drugo agencijo.

Huda zloraba pravic
Delavka v podjetju Hella Saturnus pogodbe z agencijami sklepa vsak mesec znova. “27 pogodb sem že podpisala. “Ima nižjo plačo kot redno zaposleni na istem delovnem mestu. O plačah se sicer ne govori na glas. Da so plačilne liste redno zaposlenih dobro varovana skrivnost, nam je povedala tudi agencijska delavka iz podjetja Henkel Slovenija v Mariboru. Vlogo za zaposlitev je poslala na Henkel, kjer je opravila tudi zaposlitveni razgovor. Potem pa so ji dejali, da se mora, če želi dobiti delo, zaposliti prek agencije.

Dr. Barbara Kresal pravi, da je praksa, o kateri pričajo delavke, očitno nezakonita in pomeni hudo zlorabo delavčevih pravic. Je v nasprotju z namenom in cilji omejevanja zaposlovanja za določen čas, kot izhaja iz evropske direktive. Nujno je, da se ustrezno odzove tudi zakonodajalec, predvsem da poskrbi za učinkovitejšo inšpekcijo dela.

Kršitev je ogromno
O večji učinkovitosti nadzora v prihodnje pa Zoran Kotolenko z Ministrstva za delo pravi, da živimo na zemljepisni širini, kjer nismo posebej nastavljeni na spoštovanje zakonov. “V naših genih je zapisana nekakšna usmeritev, da zakone izredno radi izigravamo in iščemo luknje v njih. To je značilnost našega prostora.” Zoran Kotolenko pravi, da so na Ministrstvu za delo poskusili zakonsko urediti učinkovitejši nadzor z višjimi sankcijami in omejitvijo vstopa v dejavnost s tem, da agencija v preteklem poslovanju ni smela kršiti zakonodaje.

“Zakonodajalec lahko zagotovi ustrezne podlage za nadzor. Žal pa je tako, da imamo 170.000 pravnih subjektov v tej deželi, imamo toliko inšpektorjev, kot jih imamo, kršitev je ogromno, prav tako pa problemov, ki jih je ustvarila kriza. Včasih je vtis, da se nič ne nadzira, a vam lahko povem tudi iz javno objavljenih poročil o preprečevanju dela na črno, da je odkritih kršitev ogromno. Seveda pa bi bilo potrebno še več nadzora, da bi ta trend kršenja zakonov usmerili v smer, da je zakone le treba spoštovati.”

Foto: Bobo

Negativni trendi tudi v tujini
Sindikalist Goran Lukič opozarja na primer nemškega podjetja Schlecker, ki je delavce najprej odpustilo, nato pa jih ponovno zaposlilo prek agencije za posredovanje dela. “Preden so postali agencijski delavci, so imeli kot redno zaposleni urno postavko 12 evrov. Zdaj dobijo šest evrov na uro.” Nemški sindikate Verdi, ki je to zgodbo izpostavil, sumi, da je agencija, ki je ta prenos delavcev omogočila, hišna agencija podjetja Schlecker, še dodaja Goran Lukič.

Veliko agencij v Slovenijo pride skupaj z multinacionalkami
Dr. Andrej Kohont
s Fakultete za družbene vede pravi, da so agencije v tujini bolj razširjene, kot pri nas,  in zaradi večje fleksibilnosti drugačne tudi po strukturi. Določeni svobodni poklici, na primer arhitekti, zelo dolgo delujejo prek agencij. “Po drugi strani pa še vedno velja, da agencije ponujajo predvsem nižje izobražen kader. Nekje do nivoja fakultet.” Manpower je tako v letu 2010 zaposloval 9 odstotkov ljudi s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe. Adecco pa je konec leta od 1.938-ih zaposloval le 108 takšnih delavcev. V celem letu je zaposloval več kot 3.000 ljudi.

Agencije zaposlujejo predvsem lažje zaposljivi kader
Zavod RS za zaposlovanje agencijam  lahko financira sredstva za zaposlitev težje zaposljivih oseb. Vendar vodja zaposlovanja Darja Jamnik pravi, da se je prek teh koncesijskih pogodb do konca avgusta zaposlilo samo 31 posameznikov. ”To ni zelo visoka številka, če pogledamo, kakšno veliko število oseb ima Zavod za zaposlovanje v evidencah te kategorije.”

Zavod RS za zaposlovanje, kljub vse večji konkurenci, ostaja osrednja ustanova za posredovanje dela. Darja Jamnik pravi, da je vsaka konkurenca dobrodošla, ker lahko z njo pridobimo vsi. ”Agencije vedno jemljemo kot partnerja, ki lahko pripomore k še večji aktivnosti brezposelnih oseb pri iskanju zaposlitve.”

Dobre izkušnje
Saša Zidanšek je bila prek agencija zaposlena kot višji kader pri agenciji Adecco in pravi, da je vse potekalo tako, kot da bi bila redno zaposlena in bi imela enako pogodbo kot vsi ostali. Da obstajajo primeri dobre prakse, priznavajo tudi sindikati. Goran Lukič pravi, da ponekod pride do vzajemnega sodelovanja delodajalcev in sindikatov na področju agencijskega zaposlovanja.

»Predvsem tega, da se agencijskim delavcem omogoči prehod v redno zaposlitev. Tak primer je podjetje ETI Izlake, kjer smo uspeli vzpostaviti kolektivno pogodbo, ki agencijskim delavcem omogoča možnost za redno zaposlitev. In to je tudi uspelo. Nekaj 10 agencijskim delavcem smo pomagali dobiti zaposlitev za nedoločen čas.« Redno se je sicer zaposlilo tudi nekaj delavk v podjetju Hella Saturnus, kjer so še pred nekaj meseci večino v tovarni predstavljale agencijske delavke. Danes je že nekaj več redno zaposlenih.

Agencije imajo prihodnost
Dr. Andrej Kohont meni, da delodajalci ločijo agencije, od katerih lahko veliko pričakujejo, ker dajejo kredibilne in strokovno podkrepljene rešitve. S predizborom kadrov podjetju prihranijo čas in stroške. ”Agencije morajo delovati kot utež med iskalci zaposlitve in delodajalci. So lahko zelo učinkovit kanal, vendar sta tukaj pomembna etičnost in strokovnost delovanja, se pravi skladnost z veljavnimi predpisi.”

Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve obljubljajo, da bodo zaradi zlorab določb glede zaposlovanja za določen čas pri spremembah Zakona o delovnih razmerjih pozornost namenili tudi temu področju.


Vroči mikrofon

1279 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Agencije za zaposlovanje

13.09.2011


Ob stečajih in neperspektivnih gospodarskih obetih je posredovanje dela vse bolj perspektivna dejavnost. V registru za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu sta v Sloveniji registrirani 202 agenciji.

Kriza je problematiko dela prek agencij za posredovanje dela izjemno zaostrila. Letos je začel veljati nov zakon o urejanju trga dela, a med registriranimi podjetji za zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu še vedno najdemo na primer Vegrad in Vegrad Inde. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovarjajo, da je letošnje leto prehodno in agencije še preverjajo.

Posojanje delavcev je dobičkonosna tržna niša
Po raziskavi, ki jo agencija Manpower vsako leto naredi med slovenskimi delodajalci,  29 odstotkov slovenskih delodajalcev ne najde pravih ljudi za prava delovna mesta. Na svetovni ravni je takih delodajalcev kar 34 odstotkov.

Foto: Bobo

O tem, kakšno tržno nišo predstavlja ta delež, govori podatek, da so skupni prihodki podjetja Manpower  na globalni ravni lani znašali kar 19 milijard ameriških dolarjev. Prihodki v Sloveniji so dosegli približno tisočino tega zneska in so se v primerjavi z letom prej povečali za 52 odstotkov. Skoraj 19 milijard letnega prihodka so beležili tudi pri največjem svetovnem zaposlitvenem podjetju Adecco, le da ne dolarjev, ampak evrov.

Zakaj zaposlovati prek agencij, če je za to treba plačati?
Direktorica za iskanje in selekcijo kadra v podjetju Manpower Romana Šercelj pojasnjuje, da agencije delujejo v tržnem okolju, tako da je strošek dela prek agencije nekoliko višji, kot če podjetje samo zaposli delavca. “Vendar je strošek še večji, če ne najdeš pravega človeka za pravo delovno mesto.” Poleg tega je odločilna fleksibilnost agencijskih delavcev.

Direktor Adecca Miroslav Smrekar pravi, da je cena odvisna od več dejavnikov: od tega, za kakšno vrsto dela gre, do tega, za koliko časa. Smrekar je tudi predsednik Združenja agencij za zaposlovanje, v katerega je vključenih le 15 agencij. Opozarja, da bodo agencije, ki na dolgi rok delajo z najnižjimi možnimi stroški, v današnjem okolju verjetno težje preživele od tistih, ki upoštevajo vse različne interese.

Kolobarjenje agencijskih delavcev v podjetju Hella Saturnus
Goran Lukič
iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pravi, da sindikati opažajo zaskrbljujoče trende nadomeščanja redno zaposlenih z agencijskimi delavci in odpuščanja agencijskih delavcev brez odpovednega roka. Še posebej izpostavi kolobarjenje, ko se delavec po izteku pogodbe pri eni agenciji zaposli pri drugi, čeprav še vedno dela za istega uporabnika.

Ali je sum izmikanja določilom proti veriženju pogodb v podjetju Hella Saturnus Slovenija utemeljen, smo najprej preverili pri glavi. Po besedah generalnega direktorja Cristofa Drosteja je njihova strategija zaposlovanje v podjetju. Ko pa to ni mogoče, naj bi delavec dobil stalno pogodbo prek agencije. Cristof Droste odgovornost za menjavo agencij vali na delavce. Pravi, da agencijo zamenja delavec sam.

Foto: Bobo

Odgovornost na strani delavca?
Cristof Droste se z nasmehom začudi vprašanju o odgovornosti za menjavanje agencij na istem delovnem mestu. “Mislim, da so za to odgovorni delavci. Nismo jezni, če to počnejo in še zmeraj delajo za nas, zagotovo ne. Toda ne razumem vprašanja. Kdo je odgovoren? Mislite, da je v tem kaj slabega?”

Podoben odgovor smo presenetljivo dobili tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Tudi namestnik generalnega direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje Zoran Kotolenko pravi, da tukaj ni nobene odgovornosti. “To je odločitev delavca, ki se je z novim delodajalcem (agencijo, op. prev.) dogovoril za delovno razmerje. Tukaj seveda tisti, ki najemajo delavce, nimajo nobene odgovornosti. To je popolnoma jasno.”

Po mnenju Zorana Kotolenka zakonsko predpisane omejitve dela za določen čas pri istem delodajalcu za agencijske delavce ne veljajo. “Delodajalec je agencija, delodajalec ni tisti, pri katerem se delo opravlja. In tega je treba iz te logike razmišljanja seveda izključiti. Tisti, ki želi pri agenciji najemati delavce, to lahko počne tudi naslednjih 20 let, če na ta način rešuje svojo problematiko upravljanja dela.”

Izigravanje zakona
Zoran Kotolenko meni, da pri podajanju delavcev med agencijami pri istem delodajalcu ne gre za izigravanje zakona. Izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo in Ekonomski fakulteti ter sodelavka Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Barbara Kresal pa pravi, da izmenično zaposlovanje za določen čas prek zaposlitvenih agencij pri istem podjetju uporabniku ni sprejemljivo, če presega časovne omejitve dela za določen čas in tudi sicer ni razlogov za zaposlitev za določen čas. “Zakonodaja bi morala z jasnejšimi in strožjimi določbami take zlorabe preprečiti.”

Moderni sužnji
Sindikalist ZSSS v podjetju Hella Saturnus Vlado Hajdinjak agencijskim delavcem pravi moderni sužnji, saj nimajo nobenih možnosti, da bi si v življenju kaj ustvarili. “Kaj lahko ta delavec naredi v življenju? Nič. Ne dobi kredita, vsak dan je pod stresom, ker ne ve, kaj ga jutri čaka. Žalostno. Nobenih pravic nima. Kako naj si ta delavec ustvari družino? Danes ima službo, jutri je nima, ne more do stanovanja. Govorijo o tem, koliko mladih živi pri starših – saj morajo, kje pa bodo živeli, če jih nihče noče redno zaposliti?”

Vlado Hajdinjak pravi, da delavce v podjetju prerazporejajo iz ene agencije v drugo. Po njegovem mnenju se to dogaja po celi Sloveniji. Zanima ga, kaj delajo inšpektorji za delo.

Dobičkonosna diskriminacija agencijskih delavcev
V. d. glavnega inšpektorja za delo Boris Ružič nam med drugim odgovori, da se delodajalci na vse mogoče načine izogibajo zakonskim omejitvam ter pogojem glede zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku z namenom pridobivanja protipravne premoženjskem koristi. V letu 2010 so glede zagotavljanja dela drugemu uporabniku ugotovili 55 kršitev, v letu 2011 pa do avgusta 32. Največ kršitev je povezanih s tem, da agencije niso vpisane v register.

foto: Bobo

Agencije, ki posojajo delavce podjetju Hella Saturnus, so vpisane v register, kljub temu pa za njihove delavce veljajo drugačna pravila kot za redno zaposlene. Redno zaposleni v podjetju so dobili najvišji možen regres, agencijski delavci pa minimalnega in še tega na obroke. “Ne vidim vzroka, zakaj bi agencija regres izplačala na koncu leta. Ali posluje z izgubo? Ne verjamem,” je kritičen sindikalist Vlado Hajdinjak, ki pa sam ni podal nobene prijave na Inšpektorat za delo.

Vse tri agencije, ki posojajo delavce tudi podjetju Hella Saturnus, so lani beležile visoke bilančne dobičke. V agenciji Naton je ta znašal 870 tisoč evrov, v Manpower skoraj 1.700.000 evrov, v Adecco pa 5 milijonov evrov.

Realnost agencijskih delavk v tovarniških halah: nižji regres in prezaposlitve
Agencije torej ne poslujejo z izgubo. Imajo pa jo delavci. Odpravili smo se v tovarniško dvorano. Ena izmed delavk je potrdila, da so redno zaposleni regres dobili izplačan v celoti, medtem ko ga agencijski delavci dobijo izplačanega v dveh delih. Naslednja agencijska delavka pravi, da so jo dveh letih dela za agencijo Naton prezaposlili v drugo agencijo in se tako izognili zakonskim omejitvam. Pojasnili so ji, da je po dveh letih dela za njih ne morejo redno zaposliti in da ji preostane edino prezaposlitev. “Sprejela sem, ker nisem imela druge možnosti.” V Natonu odkrito priznavajo, da po zakonsko pretečenem času zaposlitve delavce obvestijo, da se v zvezi z novo zaposlitvijo lahko obrnejo na drugo agencijo.

Huda zloraba pravic
Delavka v podjetju Hella Saturnus pogodbe z agencijami sklepa vsak mesec znova. “27 pogodb sem že podpisala. “Ima nižjo plačo kot redno zaposleni na istem delovnem mestu. O plačah se sicer ne govori na glas. Da so plačilne liste redno zaposlenih dobro varovana skrivnost, nam je povedala tudi agencijska delavka iz podjetja Henkel Slovenija v Mariboru. Vlogo za zaposlitev je poslala na Henkel, kjer je opravila tudi zaposlitveni razgovor. Potem pa so ji dejali, da se mora, če želi dobiti delo, zaposliti prek agencije.

Dr. Barbara Kresal pravi, da je praksa, o kateri pričajo delavke, očitno nezakonita in pomeni hudo zlorabo delavčevih pravic. Je v nasprotju z namenom in cilji omejevanja zaposlovanja za določen čas, kot izhaja iz evropske direktive. Nujno je, da se ustrezno odzove tudi zakonodajalec, predvsem da poskrbi za učinkovitejšo inšpekcijo dela.

Kršitev je ogromno
O večji učinkovitosti nadzora v prihodnje pa Zoran Kotolenko z Ministrstva za delo pravi, da živimo na zemljepisni širini, kjer nismo posebej nastavljeni na spoštovanje zakonov. “V naših genih je zapisana nekakšna usmeritev, da zakone izredno radi izigravamo in iščemo luknje v njih. To je značilnost našega prostora.” Zoran Kotolenko pravi, da so na Ministrstvu za delo poskusili zakonsko urediti učinkovitejši nadzor z višjimi sankcijami in omejitvijo vstopa v dejavnost s tem, da agencija v preteklem poslovanju ni smela kršiti zakonodaje.

“Zakonodajalec lahko zagotovi ustrezne podlage za nadzor. Žal pa je tako, da imamo 170.000 pravnih subjektov v tej deželi, imamo toliko inšpektorjev, kot jih imamo, kršitev je ogromno, prav tako pa problemov, ki jih je ustvarila kriza. Včasih je vtis, da se nič ne nadzira, a vam lahko povem tudi iz javno objavljenih poročil o preprečevanju dela na črno, da je odkritih kršitev ogromno. Seveda pa bi bilo potrebno še več nadzora, da bi ta trend kršenja zakonov usmerili v smer, da je zakone le treba spoštovati.”

Foto: Bobo

Negativni trendi tudi v tujini
Sindikalist Goran Lukič opozarja na primer nemškega podjetja Schlecker, ki je delavce najprej odpustilo, nato pa jih ponovno zaposlilo prek agencije za posredovanje dela. “Preden so postali agencijski delavci, so imeli kot redno zaposleni urno postavko 12 evrov. Zdaj dobijo šest evrov na uro.” Nemški sindikate Verdi, ki je to zgodbo izpostavil, sumi, da je agencija, ki je ta prenos delavcev omogočila, hišna agencija podjetja Schlecker, še dodaja Goran Lukič.

Veliko agencij v Slovenijo pride skupaj z multinacionalkami
Dr. Andrej Kohont
s Fakultete za družbene vede pravi, da so agencije v tujini bolj razširjene, kot pri nas,  in zaradi večje fleksibilnosti drugačne tudi po strukturi. Določeni svobodni poklici, na primer arhitekti, zelo dolgo delujejo prek agencij. “Po drugi strani pa še vedno velja, da agencije ponujajo predvsem nižje izobražen kader. Nekje do nivoja fakultet.” Manpower je tako v letu 2010 zaposloval 9 odstotkov ljudi s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe. Adecco pa je konec leta od 1.938-ih zaposloval le 108 takšnih delavcev. V celem letu je zaposloval več kot 3.000 ljudi.

Agencije zaposlujejo predvsem lažje zaposljivi kader
Zavod RS za zaposlovanje agencijam  lahko financira sredstva za zaposlitev težje zaposljivih oseb. Vendar vodja zaposlovanja Darja Jamnik pravi, da se je prek teh koncesijskih pogodb do konca avgusta zaposlilo samo 31 posameznikov. ”To ni zelo visoka številka, če pogledamo, kakšno veliko število oseb ima Zavod za zaposlovanje v evidencah te kategorije.”

Zavod RS za zaposlovanje, kljub vse večji konkurenci, ostaja osrednja ustanova za posredovanje dela. Darja Jamnik pravi, da je vsaka konkurenca dobrodošla, ker lahko z njo pridobimo vsi. ”Agencije vedno jemljemo kot partnerja, ki lahko pripomore k še večji aktivnosti brezposelnih oseb pri iskanju zaposlitve.”

Dobre izkušnje
Saša Zidanšek je bila prek agencija zaposlena kot višji kader pri agenciji Adecco in pravi, da je vse potekalo tako, kot da bi bila redno zaposlena in bi imela enako pogodbo kot vsi ostali. Da obstajajo primeri dobre prakse, priznavajo tudi sindikati. Goran Lukič pravi, da ponekod pride do vzajemnega sodelovanja delodajalcev in sindikatov na področju agencijskega zaposlovanja.

»Predvsem tega, da se agencijskim delavcem omogoči prehod v redno zaposlitev. Tak primer je podjetje ETI Izlake, kjer smo uspeli vzpostaviti kolektivno pogodbo, ki agencijskim delavcem omogoča možnost za redno zaposlitev. In to je tudi uspelo. Nekaj 10 agencijskim delavcem smo pomagali dobiti zaposlitev za nedoločen čas.« Redno se je sicer zaposlilo tudi nekaj delavk v podjetju Hella Saturnus, kjer so še pred nekaj meseci večino v tovarni predstavljale agencijske delavke. Danes je že nekaj več redno zaposlenih.

Agencije imajo prihodnost
Dr. Andrej Kohont meni, da delodajalci ločijo agencije, od katerih lahko veliko pričakujejo, ker dajejo kredibilne in strokovno podkrepljene rešitve. S predizborom kadrov podjetju prihranijo čas in stroške. ”Agencije morajo delovati kot utež med iskalci zaposlitve in delodajalci. So lahko zelo učinkovit kanal, vendar sta tukaj pomembna etičnost in strokovnost delovanja, se pravi skladnost z veljavnimi predpisi.”

Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve obljubljajo, da bodo zaradi zlorab določb glede zaposlovanja za določen čas pri spremembah Zakona o delovnih razmerjih pozornost namenili tudi temu področju.


07.11.2023

Kanin, spirala (ne)odgovornosti

Inšpektorat za žičniške naprave, ki deluje v sklopu Ministrstva za infrastrukturo, je na podlagi strokovno-tehničnega pregleda oktobra zaustavil obratovanje krožno kabinske žičnice Kanin. Ker je obratovanje smučišča brez dostopne žičnice logistično nemogoče, je edino slovensko visokogorsko smučišče zdaj zaprto in nič ne kaže, da bi bilo lahko drugače. To zimo krožno kabinska žičnica zagotovo ne bo prevažala smučark in smučarjev, decembra ji tako ali tako poteče obratovalno dovoljenje. Ampak ves zaplet sploh ni presenetljiv, če upoštevamo, da bo omenjena naprava kmalu praznovala abrahama. Kdo je torej kriv, da se je Kanin znašel v položaju, ki bo najbolj prizadel domačine v Bovcu in okolici, ugotavljamo v tokratnem Vročem mikrofonu.


25.10.2023

Metelkova: Boljša integracija bi pomenila manj kriminala

Ljudje, ki prihajajo k nam po migrantskih poteh, so, tako kot vsi drugi, različnih značajev, izkušenj in profilov. Medtem ko pri domačih storilcih kaznivih dejanj v naslovih beremo o družinskih tragedijah, so pri tujcih naslovi veliko bolj senzacionalistični in povezani z ideološkimi in drugimi konotacijami, manj pa z globljim kontekstom. Ena od pogosto tako izpostavljenih tem so kriminalna dejanja tujcev, pa naj gre za huda ali bagatelna kazniva dejanja. Kaj pravijo policijski podatki? Preverili smo tudi rezultate analize vzorcev drog, kupljenih od ljudi, ki se gnetejo v azilnem domu in prejmejo po 18 evrov žepnine na mesec. Zakaj se manj zanimamo za ljudi, ki se iz takšnih težkih razmer na socialnem dnu izvlečejo na družbeno sprejemljiv način in jih je veliko?


24.10.2023

Duh časa v Evropi | dr. Aleš Bučar Ručman

V Evropi še vedno divja vojna. Rusija z napadom na Ukrajino ne popušča. Na Kitajskem sta se srečala Orban in Putin. Ob tem ljudje v Gazi umirajo v izraelskem obstreljevanju, ki ga Netanjahujeva vlada opravičuje s Hamasovim napadom in ubijanjem civilistov. Smrtnih žrtev je vsak dan več, tudi otrok. Širijo se shodi v podporo Palestine, absolutna politična podpora Izraelu ter protisemitizem. Stopnje tveganja zaradi terorističnih napadov se stopnjujejo. Na mejah znotraj schengenskega sistema spet uvajajo nadzor. Povsem mimo nas je šel množični eksodus Armencev iz Gorskega Karabaha.


18.10.2023

Žižek v Frankfurtu vrnil pozornost Sloveniji

Najbolj "nevaren" filozof na svetu je udaril v Frankfurtu. Govorimo o Slavoju Žižku, ki je ob odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je Slovenija častna gostja, opozoril, da se sejem preveč enoznačno postavlja na stran Izraela in pozablja na civiliste v Gazi. Njegov govor je bil večkrat prekinjen, očitali so mu, da relativizira problematiko, del dvorane pa mu je ploskal, saj sta Žižek in pred njim predsednica Nataša Pirc Musar prva opozorila, da razmere na Bližnjem vzhodu niso enoznačne.


17.10.2023

Vojna na Bližnjem vzhodu

Po nedavnem morilskem pohodu palestinskega Hamasa na Izrael, se zdaj svet z zaskrbljenostjo ozira tudi na posledice izraelskih maščevalnih načrtov in morebitne reakcije drugih držav. Spopad širših razsežnosti bi poleg ustvarjanja nevarnih kaotičnih razmer, zagotovo zahteval ogromno žrtev med civilisti na obeh straneh. Civilisti so namreč v sodobnem vojskovanju vse večkrat zlorabljeni kot orožje za pridobivanje javnega mnenja na določeno stran.


11.10.2023

Srebrni cunami

Pred nami je drugi največji prenos premoženja v samostojni Sloveniji. Predvsem zaradi upokojevanja se bo v naslednjih desetih letih prenašalo lastništvo podjetij, ki zagotavljajo do 80 tisoč delovnih mest. Nasledniki pogosto nimajo interesa za prevzem, vendar je to lahko priložnost za zagotovitev dolgoročne stabilnosti prek solastništva zaposlenih. Ne gre za samoupravljanje, ampak kapitalistično rešitev, ki jo v ZDA podpirajo tako demokrati kot republikanci. Tam je 10 odstotkov delovne sile v zasebnem sektorju solastnikov podjetij prek modelov ESOP. Slovenska vlada pripravlja dva zakona, ki bosta regulirala to področje. Obiskali smo tudi največje slovensko podjetje, ki je postalo kooperativa v lasti zaposlenih.


10.10.2023

Mednarodni dan duševnega zdravja: Mladi so kot lakmusov papir

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pri mladostnikih med 11 in 17 let izvedli raziskavo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju. Izsledki niso vzpodbudni, občutke osamljenosti je izkusil vsak šesti mladostnik, več kot tretjina jih redno doživlja vsaj dva psihosomatska simptoma, skoraj sedem odstotkov ima znake anksioznosti, nekaj več kot petina pa povišano verjetnost depresije. Mladostniki zaznavajo slabšo podporo prijateljev, staršev in učiteljev, bolj so obremenjeni.


04.10.2023

Šolski sistem pušča otroke na področju računalniške in digitalne pismenosti daleč zadaj

"Verjetno se ne zavedamo, kako velike spremembe prinaša umetna inteligenca na vseh področjih. Tako v poklicih kot v zasebnem življenju. Pri nas smo desetletja za časom," meni stroka, ki je prejšnji teden s posvetom na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti opozorila na to, da šolski sistem trenutno ne sledi napredku in pušča slovenske otroke na področju računalniške in digitalne pismenosti daleč zadaj. V šolah dodajajo, da nam manjka sistemska usmeritev, saj je trenutno vse odvisno predvsem od motiviranosti in iznajdljivosti šol in učiteljev.


03.10.2023

Nova normalnost dela

Od pomladi 2020, ko se je začela pandemija covida-19, je doživelo področje organizacije dela ogromen preobrat, po mnenju strokovnjakov celo največjega po industrijski revoluciji. Delež hibridnih oblik dela vztrajno narašča, po podatkih za ameriški trg se je število podjetij, ki vključujejo delo od doma, od leta 2019 celo podeseterilo. Kljub temu pa tradicionalno delo na delovnem mestu še zdaleč ni zastarelo, zbuja pa nova vprašanja socialne pravičnosti. Bodo hibridne dela postale nova stalnica in kaj s psihološkega in socialnega vidika to prinaša s seboj?


27.09.2023

Prijetna toplota znotraj, nevaren zrak zunaj

Z začetkom kurilne sezone se v naseljih poveča onesnaženost zraka, ki vpliva na zdravje prebivalcev. Ob kurjenju lesa ali lesnih peletov v majhnih kurilnih napravah se v ozračje sproščajo tudi prašni delci in škodljive snovi. Meteorologi opozarjajo, da v zimskih mesecih število mikroskopsko majhnih delcev v zraku največkrat presega mejne vrednosti, strokovnjaki za javno zdravje pa izpostavljajo, da ima dihanje onesnaženega zraka lahko resne kratkoročne in dolgoročne posledice za zdravje. Kako torej pravilno kuriti, kako izbrati kakovostno gorivo, kako se zaščititi pred vplivom onesnaženega zraka?


26.09.2023

Kakšno moč še ima Organizacija združenih narodov?

Končuje se Generalna skupščina Organizacije združenih narodov v New Yorku. Od voditeljev petih stalnih članic Varnostnega sveta je bil prisoten le ameriški predsednik, medtem ko je francoski predsednik raje gostil britanskega kralja. Kakšna je resnična moč te organizacije v času, ko njen generalni sekretar govori, da se je svet spremenil, institucije pa ne. Zakaj vsi govorijo o reformi, če se zdi, da si je v resnici ne želijo. In kakšno vlogo ima pri vsem tem Slovenija.


20.09.2023

E-zlorabe otrok

Hiter razvoj tehnologije odpira prostor spolnim predatorjem, ki na spletu prežijo na otroke. Otroci pridejo v stik s pornografijo že zelo zgodaj in 35 odstotkov pornografskih vsebin prikazuje spolne odnose brez privolitve. Transakcijsko sekstanje postaja pomemben del spletne ekonomije. Kaj se dogaja in kako delovati preventivno v svetu pornografizacije in financializacije tudi otroških teles?


19.09.2023

Potrošniki nenaklonjeni menjavi bank in premikanju svojih sredstev

Evropska centralna banka je desetič zapored zvišala obrestne mere; depozitna obrestna mera je s štirimi odstotki dosegla najvišjo raven od uvedbe skupne evropske valute leta 1999. Najnovejše gospodarske napovedi za območje z evrom medtem predvidevajo nekoliko počasnejšo rast gospodarstva in nekoliko višjo inflacijo. Razmere komentira glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.


13.09.2023

S konopljo je povezano še veliko strahu, zato je pomembno ljudi izobraževati

Vse več držav spoznava, da je dolgoletna politika prepovedi uporabe konoplje neučinkovita in škodljiva. V Evropi jo bo povsem legalizirala Nemčija. Ji bo Slovenija sledila? Osemdeset odstotkov Slovencev podpira uporabo konoplje v medicinske namene. Zakaj je zdravniki v praksi ne predpisujejo? Kakšni so potenciali konoplje v medicini, znanosti in gospodarstvu? Kakšne so modre javne politike na tem področju? Prejšnji teden je Slovenija prvič gostila strokovno konferenco ICBC s področja industrije konoplje, ki je namenjena nastajajoči industriji konoplje. Številni sogovornice in sogovornice so se strinjali, da ima Slovenija edinstveno priložnost, da zavzame pomemben del trga industrije konoplje – od uporabe v gradbeništvu, okoljskih rešitvah, kmetijstvu, kemijski in farmacevtski industriji in nenazadnje, ali celo najbolj pomembno, v klinični medicini za zdravljenje številnih boleznih.


12.09.2023

Koliko več poplavne varnosti bi lahko zagotovili z boljšo skrbjo za hudournike in gozdove?

Ob načrtovanju obnove poplavljenih in s hudourniškimi nanosi zasutih območij prizadeti prebivalci pričakujejo številne ukrepe za boljše urejanje nižinskih vodotokov. Želijo višje nasipe, utrjene brežine, trdnejše mostove in drugačno urejanje voda, ob katerih živijo. Toda koliko bi stroka pri načrtovanju morala bolj upoštevati tudi vpliv gozda in rečnih povirij ter hudournikov, ki lahko močno vplivajo na posledice poplav v dolinah? Koliko več varnosti bi pridobili z drugačno skrbjo za hudournike in s krepitvijo varovalne ter hidrološke vloge gozda, ki obsega skoraj 60 odstotkov ozemlja?


05.09.2023

Klemen Lah: Ujeli smo se v nevaren stampedo tekmovalnosti

Naredili smo premočan enačaj med ocenami in svojo samopodobo. Ne bi se smelo zgoditi, da otroci povezujejo ocene s svojo vrednostjo. Ob začetku novega šolskega leta opozarjamo, da je postal uspeh premočna vrednota in da so se v njegovo spiralo – kot v nevarnem stampedu tekmovalnosti – ujeli vsi, ob mladih tudi starši in šole. Šola bi morala namesto tega postati varen azil, torej prostor, kjer se razplamteva notranja motivacija in ne pojenja vrelec radovednosti.


30.08.2023

Manfred Spitzer: Vzgajamo generacije slepih, debelih in pozabljivih ljudi

Manfred Spitzer je nevroznanstvenik, vodja Univerzitetne psihiatrične bolnišnice v Ulmu. Raziskovalec možganov in psihiater preučuje vpliv digitalnih naprav na razvoj možganov.


15.08.2023

Umetna inteligenca v pravu

Revolucija, ki jo prinaša umetna inteligenca, se dogaja tudi v Sloveniji. Denimo v načinu pridobivanja pravnih informacij. Tudi o dilemah in odgovornosti v primeru UI halucinacij in prihodnosti uporabe umetne inteligence tako v pravu kot drugje, vključno z dobrobitmi kot nevarnostmi, ki jih lahko prinese.


11.08.2023

Na Dunaju želijo samo 250 avtomobilov na 1000 prebivalcev

Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.


09.08.2023

Prijava škod po poplavah

Zdaj, ko so se poplavne vode umaknile, je moč videti, kakšno razdejanje so pustile za seboj in kakšna ogromna škoda je nastala. Za tiste, ki imajo svoje premičnine in nepremičnine zavarovane, je poleg vseh nevšečnosti zdaj tudi čas, da se obrnejo na svoje zavarovalnice in zavarovalne zastopnike in prijavijo škodo, ki je nastala. Roki za prijavo škod so različni, a se bodo glede na okoliščine zavarovalnice prilagodile in jih ne bodo dosledno upoštevale. Kakšen je torej najbolj učinkovit postopek prijave škode? Na kaj moramo biti pozorni, katere dokumente in dokaze moramo zbrati, katere uničene stvari lahko zavržemo in katere shranimo do prihoda cenilca? Nekaj praktičnih nasvetov, kako do zavarovalnih odškodnin, do katerih smo upravičeni, bo z nami delil Samo Ravnikar, zavarovalni zastopnik v podjetju Avalon Tim.


Stran 5 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov