Sobotni svetovni protesti proti pohlepu gospodarsko političnih elit, ki ponekod še vedno trajajo, zahtevajo temeljit razmislek. Proteste skušamo utemeljiti s pomočjo finančne analize in preseka zgodovinskega trenutka. Pomagata nam predsednik uprave NLB Skladi Kruno Abramovič in aktivist Andrej Kurnik.

Za izhodišče vzemimo podatek o (ne)pravičnost porazdelitve bogastva. En odstotek najbogatejših ima v lasti 40% bogastva. Kaj imajo vsi ostali, lahko izračunate. Kriza, ki je nepravično porazdelitev razgalila, je posledica napihovanja borznega in nepremičninskega balona.

Kruno Abramovič ob bančnem sektorju izpostavlja tudi kreditojemalce. »Ljudje so predpostavili, da so nepremičnine varna in visoko donosna naložba. Toda takšne naložbe ni. Tu iskati krivdo bank je neprimerno. Ljudje so se zadolžili preko svojih možnosti.«

Protesti so uperjeni prav proti dejstvu, da države zdaj ne pomagajo ljudem, ampak bankam. »Eno od gesel protestnikov je dokapitalizirajmo ljudi, ne bank,« izpostavlja Andrej Kurnik. Prepričan je, da ljudje niso preveč pogoltni, temveč niso imeli druge izbire. »Srednji razred je bil ujet v spiralo dolga. Zdaj moramo ugotoviti, kako lahko zadovoljujemo svoje potrebe zunaj diktatov financ.«

Kurnik, tudi profesor na Fakulteti za družbene vede, dodaja, da je bil delavski upor pred stoletji uperjen proti posameznim kapitalistom, nato proti državi, zdaj pa mora biti proti finančnemu sektorju.

Kljub besu protestnikov zaradi privilegijev bank, Abramovič izpostavlja, da so »lastniki bank izgubili ogromno!« Kurnik pa odgovarja, da ne gre za izgube, ampak za to, da banke ustvarjajo brez perspektivnost. Protestniki jim zato jemljejo mandat, da upravljajo z našimi življenji. Je torej možno demokratizirat finance?