Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zlorabe bančnih kartic. Čeprav so plačilne kartice pravzaprav denar, pogosto z njimi ravnamo manj previdno . . .

20.12.2011


Čeprav so plačilne kartice pravzaprav denar, pogosto z njimi ravnamo manj previdno. Je pa res, da kriminalci na daljavo uspešneje praznijo naše račune, kot bi jim verjetno uspelo prazniti naše žepe.

Na policijski upravi Ljubljana so po 1. aprilu letos obravnavali 25 namestitev naprav za krajo podatkov na bankomatih. Zlorabljenih je bilo 440 kartic, s čimer so storilci povzročili za skoraj pol milijona evrov škode.

Vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto Božidar Južnik pravi, da so najbolj varni bankomati, ki se nahajajo neposredno v bankah. ”Največja koncentracija snemalnih naprav je prav v Ljubljani, vendar je to pripisati temu, da je tu največja koncentracija ljudi, pa tudi največ bankomatov … Namestitve se dogajajo tudi ob celem avtocestnem križu, medtem, ko je v obrobnih krajih bolj redko.”

Storilci s posebno napravo presnamejo magnetni zapis z veljavnih plačilnih kartic in posnamejo odtipkano PIN kodo. Ta magnetni zapis na drugi lokaciji prenesejo na ponarejene kartice, dvig denarja z zlorabljenih kartic pa s ponarejenimi karticami opravijo na bankomatih v tujini. Sama namestitev naprave je zelo hitra: ”Storilci se pri bankomatu ne zadržujejo nič dlje kot ostali uporabniki. Do zlorabe potem mine dan, dva. Nato pride do dviga gotovine v afriških ali ameriških državah,” je dejal Južnik.

Vse pogostejša so opozorila, da poslovanje s plastičnim denarjem ni več tako varno. V naglem razvoju zlorab tehnologije očitno kmalu ne bo dovolj več tudi to, da pri dvigu denarja z roko zakrijemo svojo PIN kodo. Po podatkih Evropske centralne banke je v Sloveniji še vedno 57 bankomatov s staro tehnologijo, ki predstavljajo veliko tveganje, pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Kaj lahko storimo za večjo varnost? Ena rešitev je obveščanje banke z SMS sporočili o opravljenih dvigih na bankomatu, kar je zopet povezano z dodatnimi stroški za potrošnika. Kako se zaščititi in kaj storiti, če dvignete denar na bankomatu, ki ima nameščeno napravo za skeniranje kartice, pa poslušajte v tokratnem Vročem mikrofonu.


Vroči mikrofon

1262 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Zlorabe bančnih kartic. Čeprav so plačilne kartice pravzaprav denar, pogosto z njimi ravnamo manj previdno . . .

20.12.2011


Čeprav so plačilne kartice pravzaprav denar, pogosto z njimi ravnamo manj previdno. Je pa res, da kriminalci na daljavo uspešneje praznijo naše račune, kot bi jim verjetno uspelo prazniti naše žepe.

Na policijski upravi Ljubljana so po 1. aprilu letos obravnavali 25 namestitev naprav za krajo podatkov na bankomatih. Zlorabljenih je bilo 440 kartic, s čimer so storilci povzročili za skoraj pol milijona evrov škode.

Vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto Božidar Južnik pravi, da so najbolj varni bankomati, ki se nahajajo neposredno v bankah. ”Največja koncentracija snemalnih naprav je prav v Ljubljani, vendar je to pripisati temu, da je tu največja koncentracija ljudi, pa tudi največ bankomatov … Namestitve se dogajajo tudi ob celem avtocestnem križu, medtem, ko je v obrobnih krajih bolj redko.”

Storilci s posebno napravo presnamejo magnetni zapis z veljavnih plačilnih kartic in posnamejo odtipkano PIN kodo. Ta magnetni zapis na drugi lokaciji prenesejo na ponarejene kartice, dvig denarja z zlorabljenih kartic pa s ponarejenimi karticami opravijo na bankomatih v tujini. Sama namestitev naprave je zelo hitra: ”Storilci se pri bankomatu ne zadržujejo nič dlje kot ostali uporabniki. Do zlorabe potem mine dan, dva. Nato pride do dviga gotovine v afriških ali ameriških državah,” je dejal Južnik.

Vse pogostejša so opozorila, da poslovanje s plastičnim denarjem ni več tako varno. V naglem razvoju zlorab tehnologije očitno kmalu ne bo dovolj več tudi to, da pri dvigu denarja z roko zakrijemo svojo PIN kodo. Po podatkih Evropske centralne banke je v Sloveniji še vedno 57 bankomatov s staro tehnologijo, ki predstavljajo veliko tveganje, pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Kaj lahko storimo za večjo varnost? Ena rešitev je obveščanje banke z SMS sporočili o opravljenih dvigih na bankomatu, kar je zopet povezano z dodatnimi stroški za potrošnika. Kako se zaščititi in kaj storiti, če dvignete denar na bankomatu, ki ima nameščeno napravo za skeniranje kartice, pa poslušajte v tokratnem Vročem mikrofonu.


24.05.2023

Poletje umetne inteligence

Po letu 1960 so se vrstile zime in poletja umetne inteligence, obdobja neuresničenih napovedi in leta izjemnih dosežkov. Umetna inteligenca, digitalizacija, avtomatizacija in ogromne količine podatkov prinašajo izzive, priložnosti in pasti. Na nedavnem posvetu, ki so ga pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, zbiramo poudarke, mnenja, napovedi in opozorila, ter še razlago Turingovega testa, ki ga je novejša različica jezikovnega modela Chat GPT opravila letos, kar nas lahko veseli, hkrati pa tudi skrbi.


23.05.2023

Bodo turistično sezono rešili delavci iz Azije?

Beg kadra iz gostinstva je v zadnjih dveh letih po epidemiji koronavirusne bolezni postal še očitnejši. V javnosti so se pred kratkim pojavile informacije, da želi premier Robert Golob že letošnjo turistično sezono reševati z delavci s Filipinov, kjer namerava vlada odpreti konzulat. Je to sploh lahko rešitev, glede na to, da slovenski turizem temelji na doživetjih, ki jih ponujajo slovenski običaji in tukajšnji prebivalci? Kako reševati zagato, s katero se spoprijemajo tudi v drugih gospodarskih panogah?


17.05.2023

Banke morajo vrniti stroške za predčasno odplačana posojila

Zakon o potrošniških kreditih v 22. členu že vrsto let določa, da morajo banke tistim kreditojemalcem, ki svoja posojila delno ali v celoti predčasno poplačajo, vrniti sorazmerni del stroškov, nastalih ob najemu kredita.


16.05.2023

Kdaj bomo uvedli kavcijski sistem za embalažo pijač?

Slovenija zamuja z uvedbo proizvajalčeve razširjene odgovornosti, hkrati pa bo letos morala v proračun EU zaradi nereciklirane plastike plačati skoraj 16 milijonov evrov. Kdaj bomo uvedli kavcijski sistem, kakšni so pomisleki in ali bomo oživili tudi ponovno uporabo steklenic, ki smo jo pred leti že poznali?


10.05.2023

Razdeljenost Srbije na razum in iracionalnost

Po dveh strelskih napadih, ki sta v Srbiji zahtevala 17 življenj, se nadaljujejo pozivi k spremembam. Ni jih malo, ki trdijo, da sovraštvo, kriminal in laži promovira ter s svojimi mediji širi trenutna oblast, predsednik Aleksandar Vučić pa že izvaja nekatere napovedane ukrepe, s katerimi bodo zagotavljali varnost otrok in državljanov. Pod vprašajem so vrednote srbske družbe. Kaj sploh so, kaj predstavljajo? Kako se Srbija predstavlja v svetu?


03.05.2023

"Novinarji nismo v središču pozornosti. Tam so ljudje, katerih zgodbe pokrivamo."

O naši prihodnosti je prav govoriti s tistimi, ki jo bodo soustvarjali. Zato ob Unescovem svetovnem dnevu svobode tiska vroči mikrofon predajamo mladim novinarjem, ki šele vstopajo na svojo karierno pot. Kakšen odtenek ima prihodnost novinarstva v njihovih očeh?


26.04.2023

Pri preprečevanju nasilja lahko največ naredi družba

Nasilje v družbi narašča. Pogosto je povezano s težavami v duševnem zdravju, včasih pa storilci naklepnih nasilnih kaznivih dejanj skušajo zaigrati duševno bolezen, da bi omilili svojo kazen. Določene vrste nasilja bi s psihološko obravnavo lahko preprečili, vendar so ob kroničnem pomanjkanju kliničnih psihologov čakalne dobe še vedno nedopustno dolge.


25.04.2023

Ana Tasič: Afganistanske protestnice so najpogumnejše ženske na svetu

Največje žrtve trenutnih razmer v Afganistanu so ženske. Talibanska oblast jim je prepovedala višje izobraževanje, v javnosti se lahko pojavijo samo popolnoma zakrite, prepovedali pa so jim tudi službe v javnih institucijah, nevladnih organizacijah ter v Organizaciji Združenih narodov. Kakšne so trenutne razmere v Afganistanu?


19.04.2023

Skrb za etičnost ali strah pred izgubo zdravniške moči?

Je počasno in trpljenja polno umiranje bolj humano od pomoči pri samousmrtitvi? Gre res za rubikon, ki ga ne smemo prestopiti, ali gre le za strah pred izgubo odločilne moči zdravnikov? Je človekova pravica tudi pravica do odločitve o lastni smrti? Vse to so vprašanja, ki bodo močno aktualna, če bo pripravljeni predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja dobil podporo vsaj 5000 državljanov in bo sprejet v parlamentarno zakonodajno obravnavo. Kakšne rešitve za dostojnejšo smrt in kakšne varovalke pred zlorabami predvideva predlog zakona? Kakšno je povsem sveže stališče, ki ga je Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje sprejela včeraj popoldan?


18.04.2023

Kako prepoznati in preprečiti medvrstniško nasilje?

Čeprav je nasilje med vrstniki, zlasti fizično in verbalno, prisotno od nekdaj, pa so danes nove oblike trpinčenja in nadlegovanja vse pogostejše. Posledice spletnega nasilja z žaljivimi sporočili, lažnimi objavami in grožnjami so veliko hujše v primerjavi z nasiljem, ki se dogaja v fizičnem okolju. Kako ga prepoznamo, kako se pred njim zaščitimo in kako ukrepamo?


12.04.2023

Kaj prinaša nov pravilnik o poklicnih boleznih?

Po 30 letih neurejenosti na tem področju je Slovenija sprejela pomemben dokument, s katerim ureja pravice delavcev, ki zbolijo na delovnem mestu. V veljavo bo stopil prvega maja. Delodajalci pravilniku nasprotujejo. Odslej bodo delavci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Vzročno povezanost med delom in boleznijo bo ugotavljala pristojna neodvisna komisija.


11.04.2023

Urbana prihodnost: Lahko mikromobilnost nadomesti avtomobil?

Še nikoli prej po mestnih središčih ni švigalo toliko različnih prevoznih sredstev kot danes. Kolesom so se pridružila tista, ki uporabnikom pomagajo z akumulatorjem, tu so še električni skiroji in rolke, ki zlasti v območjih, namenjenih tudi pešcem, nemalokrat povzročijo precejšnjo zmedo ter vodijo v konfliktne situacije. Kako doseči mirno sobivanje uporabnikov vsega omenjenega in ali lahko mikromobilnost postane resna alternativa prevozom z osebnimi avtomobili v mestih?


05.04.2023

Cen elektrike, kakršne smo poznali, ne bo več

Cene električne energije so v letošnjem letu padle, a tako nizkih cen, kot smo jih poznali v preteklosti, ne bo več. Kakšni so razlogi za to? Zakaj postajamo vse bolj odvisni od uvoza električne energije? Kaj se dogaja s TEŠ 6 in koliko bi stal NEK 2? Kaj bo prinesla elektrifikacija voznega parka in ali bo omrežje zdržalo?


28.03.2023

Estonska digitalizacija za slovenske zdravstvene meglice

Med dobrimi praksami, po katerih naj bi se zgledovala Slovenija pri reformi javno-zdravstvenega sistema, se velikokrat omenja Estonija. Predvsem z digitalizacijo po estonskem zgledu naj bi odpravili "meglice v našem zdravstvu." V Talinu preverjamo, kakšen je v resnici estonski zdravstveni sistem, kako je organiziran in kako se financira, katere so ključne prednosti digitalizacije, s katerimi težavami se vseeno soočajo na Baltiku? Kakšne so izkušnje pacientov in zdravnikov?


28.03.2023

Zaslepljeni od dela pozabljamo na spanje in gibanje

Družba postaja vse manj aktivna, slabšajo se tudi prehranjevalne navade, vedno več ljudi ima težave s spanjem. Vrtinec obveznosti in preobilja informacij nas prepogosto pogoltne vase, da pozabimo sami nase. V globokem spominu vemo, da so redna telesna dejavnost, uravnotežena in zdrava prehrana, pravilna regeneracija in reden spanec temelji zdravega in sproščenega življenja. Kje pa so potem razlogi, da tako enostavnih in življenjsko pomembnih pravil ne upoštevamo, si zdravega in sproščenega življenja sploh ne moremo več privoščiti?


22.03.2023

Kot družba se moramo dogovoriti, da na cesti popazimo na starejše voznike

Ob staranju populacije se na naših cestah vozi vedno več starejših voznikov. Kdaj je nekdo še sposoben za vožnjo in kdaj ne več?


21.03.2023

Do kod lahko sežejo obrestne mere v območju z evrom?

Svet Evropske centralne banke je šestič zapored zvišal obrestne mere v evrskem območju, in sicer za pol odstotne točke. ECB tako kljub pretresom na finančnih trgih v zadnjih tednih nadaljuje pot zaostrovanja denarne politike. To naj bi počela vse do občutnega znižanja inflacije. A ob nedavnem propadu pomembne ameriške banke Silicon Valley ter težavah švicarske banke Credit Suisse, ki jo je zaradi hudih likvidnostnih težav prevzela konkurenčna banka UBS, se negotovost nadaljuje. Porabnike ob tem najbolj zanima, kako dolgo se bodo še zviševale obrestne mere. To namreč pomembno vpliva na višino obveznosti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, poleg tega so posojila vse manj dostopna.


08.03.2023

Položaj žensk v kulturi, turizmu in zdravstu

Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave.


07.03.2023

Kam so šli vsi učitelji?

Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema?


01.03.2023

Pritiski na tisk - brez dobrih kadrov ni kakovostnih medijev

V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev.


Stran 6 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov