Sporazum Acta razburja. Po tem, ko so se po evropskih državah že zvrstili protesti proti sporazumu, ki na novo zarisuje urejanje avtorskih pravice in intelektualne lastnine po državah, še posebej na spletu, je zdaj v žarišču tudi pri nas.

Slovenska veleposlanica na Japonskem Helena Drnovšek Zorko se je namreč po tem, ko je sporazum po naročilu slovenske vlade podpisala, v javnem spletnem zapisu državljanom opravičila.

“Acto sem podpisala iz državljanske malomarnosti, zato, ker nisem bila dovolj pozorna. Čisto enostavno nisem povezala sporazuma, za katerega podpis me je pooblastila vlada, s tistim sporazumom, ki po mojem državljanskem prepričanju omejuje in jemlje svobodo delovanja na največjem in najpomembnejšem omrežju v zgodovini človeštva in tako omejuje predvsem prihodnost generacije naših otrok.”

Neobičajno je, da diplomat javno polemizira in komentira poteze svoje vlade, ki jih je pravzaprav dolžan upoštevati. Tako kot je neobičajen tudi postopek sprejemanja Acte. Različni osnutki sporazuma so v obtoku že vsaj štiri leta, industija – in tukaj še zdaleč ne gre le za glasbeno – pa jih je z vladami očitno uskladila v zadnjih mesecih. Pojasnjuje evropski poslanec švedske piratske stranke Christian Engstroem:

“Težava je v tem, da so se v preteklosti o vsebini Acte pogajali izključno različni predstavniki vlad, besedilo pa sploh ni prišlo v parlamentarno razpravo. Očitno je, da so ti pogajalci zastopali izključno interese lobijev. In neverjetno je, da so vlade podpisale tako pomemben sporazum brez vsakršnega obvestila ali naznanila tako evropskemu, kot nacionalnim parlamentom. To je še en dokaz, kako želijo lobiji uzakoniti Acto brez javne razprave o tem, ali je sporazum dober ali slab za Evropo.”

Andrej Piano, ministrstvo: “Lobističnih stikov ni bilo!” #acta

— Val 202 (@Val202) January 31, 2012

Lobistični podpis je v dokumentu očiten, so enotni strokovnjaki z različnih področij. Na gospodarskem ministrstvu, kjer so se pogajali v imenu Slovenije, pa lobistične stike zanikajo in jih niso prijavili. Sekretar Andrej Piano:

“Ne, nihče ni izvajal lobističnih vplivov, nas kakorkoli kontaktiral. Tega ni bilo. To odločno zanikam.”

A dejstvo je, da sporazum Acta sam po sebi ni toliko sporen, saj ureja nekatera področja, ki jih je treba urediti. Sporen je prav zaradi očitnih in vidnih vplivov korporacij, pojasnjuje strokovnjakinja za avtorsko pravo dr. Maja Bogataj Jančič.

“Najverjetneje na tak način teče veliko stvari. In s tem očitno ni nič narobe. A zadeva je prišla do te točke, ko bo treba sporazum ratificirati v evropskem in nacionalnih parlamentih. In zdaj je pravi trenutek, da demokracija, kar jo je še ostalo, opravi svojo vlogo.”

#acta Maja Bogataj Jančič: “Zakonodajalci ne dojemajo interneta. Nič se ne da delati za zaprtimi vrati.”

— Val 202 (@Val202) January 31, 2012

Ne torej gre za vprašanje Acta – da ali ne. Pač pa za vprašanje – kakšna? Domen Savič, portal e-demokracija:

“To debato bi morali sprožiti, jo umestiti v prostor, jo “prežvečiti”, razpravljati o njej in narediti boljše zaključke.”

Priložnosti za to so. Med drugim se je tudi poslanec nove vladne koalicije Branko Grims iz SDS pred sobotnim mandatarskim glasovanjem jasno izrekel PROTI sporazumu. Strokovna javnost in civilna družba to jemljeta kot zavezo, da nova vlada Acte, predvsem spornih določil, ki bi lahko posegle v zasebnost državljanov, ne bo umeščala v spremembe najrazličnejših  zakonov. Nenazadnje morata Acto vendarle ratificirati tako slovenski, kot evropski parlament.