Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Blefiranja je konec. Če ne bo do jutri nobene garancije, bomo odstopili,” pravi Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora.
Kdo še lahko reši zimsko univerzijado v Mariboru prihodnje leto? Je sploh smiselno, da država v krizi prispeva denar?
Kako pridete do zimske univerzijade v Mariboru? Preprosto, prek spleta. Na uradni strani piše: “Pripravljeni smo”! A ne verjemite vsega, kar preberete na internetu. Tako kot tudi ni smiselno verjeti vsem obljubam in grožnjam, ki smo jih glede tega študentsko športnega tekmovanja slišali v zadnjih mesecih.
Tone Vogrinec: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Blefiranja je konec. Če ne bo nobene garancije odstopamo!” #Univerzijada
— Val 202 (@Val202) February 14, 2012
Do univerzijade je sicer še 345 dni, a čisto možno je, da se bo odštevanje končalo že čez nekaj ur!
Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Nimamo pozitivnega signala niti z Občine Maribor niti s strani države. Če ne bo nobene prave garancije bo sklep organizacijskega odbora, da se ne gremo več. Mandat bomo vrnili.”
Verbalno vse, realno nič
Maskota Zimske univerzijade 2013 je sova. "Je pozitivna in dinamična ter usmerjena v prihodnost," piše na spletnih strani www.maribor2013.eu
Prof. dr. Otmar Kugovnik, predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA) pravi, da je glavna težava seveda v infrastrukturi in v njenem financiranju.
“Začetni plan se je sfižil, ambicije so se znižale. Večina energije je bilo porabljene za ugotavljanje, kaj je mogoče narediti. Verbalno je bilo vse mogoče, realno pa praktično nič, tukaj mislim predvsem na mariborsko občino, pa tudi na ministrstvo za šolstvo in šport.”
Kot pravijo v univerzitetni športni zvezi, je (bil) osnovni razlog za organizacijo univerzijade ideja, da se z novozgrajeno infrastrukturo oplemeniti mariborski akademski prostor. Toda Tone Vogrinec opozarja: “Za noben projekt še nimamo niti gradbenega dovoljenja, tudi če dobimo denar je vprašanje, če se bo lahko gradnja sploh začela.”
Selitvi prizorišč niso naklonjeni
@tamara80s Če ne bo denarja in časa za investicije, MB ne zanima univerzijada razpršena po Sloveniji.
— Miha Markelj (@mmiha2) February 14, 2012
Vogrinec tudi opozarja, da organizacija univerzijade po različnih koncih Slovenije, predvsem na Gorenjskem, pomeni tudi veliko več logističnih in organizacijskih stroškov. “Maribor v tem primeru ne bi imel ničesar od univerzijade!”
Kljub temu, da se vseskozi govori o milijonih, pa mariborski župan Franc Kangler vztraja: “Ne gre za tako velika sredstva, mislim, da bi vseeno lahko bili uspešni. Nujne so investicije v snežni stadion, dvorani Tabor in Lukna v Ljudskem vrtu ter izgradnja cevovoda za zasneževanje po Pohorjem. Brez investicije v te projekte univerzijade v Mariboru ne bo!”
Kako se bo odločila nova vlada?
Nova vlada uradnega stališča o podpori univerzijadi še ni izrazila. “Superminister” Žiga Turk, ki odslej skrbi tudi za šport, je ob prevzemu funkcije povedal: “Nekdo iz Slovenije je dal besedo za univerzijado. Želim si, da Slovenci besedo držimo. Trudil se bom, da bo država zagotovila tretjino sredstev, seveda pa računam, da bodo tudi drugi opravili svoj posel. Univerzijada je čez eno leto, večina objektov za izvedbo v Sloveniji vendarle imamo.”
Bo univerzijada v Mariboru padla na izpitu ali pa se bo v zadnjem trenutku vendarle “izmazala”? Izvemo kmalu.
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
“Blefiranja je konec. Če ne bo do jutri nobene garancije, bomo odstopili,” pravi Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora.
Kdo še lahko reši zimsko univerzijado v Mariboru prihodnje leto? Je sploh smiselno, da država v krizi prispeva denar?
Kako pridete do zimske univerzijade v Mariboru? Preprosto, prek spleta. Na uradni strani piše: “Pripravljeni smo”! A ne verjemite vsega, kar preberete na internetu. Tako kot tudi ni smiselno verjeti vsem obljubam in grožnjam, ki smo jih glede tega študentsko športnega tekmovanja slišali v zadnjih mesecih.
Tone Vogrinec: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Blefiranja je konec. Če ne bo nobene garancije odstopamo!” #Univerzijada
— Val 202 (@Val202) February 14, 2012
Do univerzijade je sicer še 345 dni, a čisto možno je, da se bo odštevanje končalo že čez nekaj ur!
Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Nimamo pozitivnega signala niti z Občine Maribor niti s strani države. Če ne bo nobene prave garancije bo sklep organizacijskega odbora, da se ne gremo več. Mandat bomo vrnili.”
Verbalno vse, realno nič
Maskota Zimske univerzijade 2013 je sova. "Je pozitivna in dinamična ter usmerjena v prihodnost," piše na spletnih strani www.maribor2013.eu
Prof. dr. Otmar Kugovnik, predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA) pravi, da je glavna težava seveda v infrastrukturi in v njenem financiranju.
“Začetni plan se je sfižil, ambicije so se znižale. Večina energije je bilo porabljene za ugotavljanje, kaj je mogoče narediti. Verbalno je bilo vse mogoče, realno pa praktično nič, tukaj mislim predvsem na mariborsko občino, pa tudi na ministrstvo za šolstvo in šport.”
Kot pravijo v univerzitetni športni zvezi, je (bil) osnovni razlog za organizacijo univerzijade ideja, da se z novozgrajeno infrastrukturo oplemeniti mariborski akademski prostor. Toda Tone Vogrinec opozarja: “Za noben projekt še nimamo niti gradbenega dovoljenja, tudi če dobimo denar je vprašanje, če se bo lahko gradnja sploh začela.”
Selitvi prizorišč niso naklonjeni
@tamara80s Če ne bo denarja in časa za investicije, MB ne zanima univerzijada razpršena po Sloveniji.
— Miha Markelj (@mmiha2) February 14, 2012
Vogrinec tudi opozarja, da organizacija univerzijade po različnih koncih Slovenije, predvsem na Gorenjskem, pomeni tudi veliko več logističnih in organizacijskih stroškov. “Maribor v tem primeru ne bi imel ničesar od univerzijade!”
Kljub temu, da se vseskozi govori o milijonih, pa mariborski župan Franc Kangler vztraja: “Ne gre za tako velika sredstva, mislim, da bi vseeno lahko bili uspešni. Nujne so investicije v snežni stadion, dvorani Tabor in Lukna v Ljudskem vrtu ter izgradnja cevovoda za zasneževanje po Pohorjem. Brez investicije v te projekte univerzijade v Mariboru ne bo!”
Kako se bo odločila nova vlada?
Nova vlada uradnega stališča o podpori univerzijadi še ni izrazila. “Superminister” Žiga Turk, ki odslej skrbi tudi za šport, je ob prevzemu funkcije povedal: “Nekdo iz Slovenije je dal besedo za univerzijado. Želim si, da Slovenci besedo držimo. Trudil se bom, da bo država zagotovila tretjino sredstev, seveda pa računam, da bodo tudi drugi opravili svoj posel. Univerzijada je čez eno leto, večina objektov za izvedbo v Sloveniji vendarle imamo.”
Bo univerzijada v Mariboru padla na izpitu ali pa se bo v zadnjem trenutku vendarle “izmazala”? Izvemo kmalu.
Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.
Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.
Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?
Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje
Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.
Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.
24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.
Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.
Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?
Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.
Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.
Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?
Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?
Neveljaven email naslov