Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kriza evra, ki se je razvlekla v nadaljevanko, če ne celo “žajfnico”. Evropski politiki prelagajo milijarde. Kolikor “evrodržav”, toliko mnenj, razlik in različnih rešitev … Tako bi lahko dogajanje ob reševanju valute stare celine v treh povedih opisal laik. Vse pogostejša vprašanja tistih, ki vse skupaj le nemo opazujejo, so zato logična: So naši prihranki, če jih seveda sploh kaj je, varni?
Vprašali smo ekonomista, svetovalca za osebne finance, mladega podjetnika in našo dopisnico, ki dogajanje v Bruslju spremlja od blizu.
Sporočilo evropskih voditeljev Grčiji je jasno – ogromno dela jo še čaka. In dologtrajno bo. Kaj pa sporočilo evropskim državljanom, varčevalcem, potrošnikom?
“Da je evro trdna valuta, Evropska unija pa še vedno privlačna za investitorje, evropska birokracija dokazuje s podatki o visokem deležu svetovnih deviznih rezerv, deponiranih v evrih in s tečajem evra v primerjavi z dolarjem, ki je presegel vsa pričakovanja ob uvedbi skupne valute.”
Tako pomirjujoče tone iz Bruslja povzema naša dopisnica Erika Štular.
“Tudi ob informacijah iz Grčije, da komitenti tamkajšnjih bank dvigujejo svoje prihranke, v drugih državah članicah evroobmočja niso podvomili v varnost svojih vlog. Države Evropske unije v primeru propada banke jamčijo za vloge do 100.000 evrov.”
Kljub temu pa se pojavljajo najrazličnejša ugibanja in špekulacije, kam z evri z bančnih računov. Ti bodo sicer obstali, lahko pa, če se bo kriza nadaljevala, izgubijo precej vrednosti. A ne (ta trenutek) poceni delnice, ne tuje valute, ne zlato, ne zemlj(išč)a, pa tudi izpraznitev računov niso rešitev.
“Nikoli ni dobro imeti celotnega premoženja v eni ‘košari’. To je tako, kot bi imeli v eni košari vsa jajca, potem pa bi nekdo, ko bi vanjo stopil, uničil vse. Razporediti ga je treba po valuti, ročnosti in oblikah.”
Podobno kot dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani svetujejo tudi praktiki – svetovalci. Gašper Zorman, Moje premoženje:
“Vedno svetujemo, naj imajo stranke na banki predvsem varnostno-rezervni sklad v višini svojih 6. do 36. mesečnih proračunov za stroške. Ostalo pa naj razpršijo – v zlato, delnice, najrazličnejše sklade, tudi zemljišča … Predvsem pa je tako: če nekdo verjame v delnico, mora verjeti tudi v valuto, ker je to med sabo zelo povezano. Če padejo banke, pade tudi vse ostalo.”
Slovence, na hitro priučene vlagateljstva, so v kratki zgodovini kapitalizma razvajali predvsem visoki donosi. Zdaj se vsa Evropa bori predvsem za ohranitev vrednosti. Navdušenje nad vlaganji v sklade je tako pri nas hitro uplahnilo, še vedno pa je več takih, ki v finančni inustriji vidijo manj tveganja, kot če bi se posla lotili sami. A so tudi taki.
“Če ima kdo presežne prihranke, ki jih ne želi imeti na bančnem računu, naj se preizkusi v podjetništvu iz strasti, naj iz hobija naredi posel. V tem primeru bistveno bolj vpliva na svojo naložbo, kot če bi prepustil denar na milost in nemilost finančnim trgom.”
Jugoslav Petkovič je podjetnik že 13 let. Soustanovil je tri internetna podjetja, ki skupaj zaposlujejo že več kot 100 ljudi. Najbolj znana je spletna prodajalna mimovrste.com. Aktivno se je iz njih umaknil, zdaj pomaga predvsem mladim podjetniškim upom. Tudi sam vlaga le presežke in ne življenjskih prihrankov. Svetuje torej posel iz strasti. In s svojim optimizmom tolaži – da si lahko boljšo prihodnost še vedno ustvarimo sami.
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kriza evra, ki se je razvlekla v nadaljevanko, če ne celo “žajfnico”. Evropski politiki prelagajo milijarde. Kolikor “evrodržav”, toliko mnenj, razlik in različnih rešitev … Tako bi lahko dogajanje ob reševanju valute stare celine v treh povedih opisal laik. Vse pogostejša vprašanja tistih, ki vse skupaj le nemo opazujejo, so zato logična: So naši prihranki, če jih seveda sploh kaj je, varni?
Vprašali smo ekonomista, svetovalca za osebne finance, mladega podjetnika in našo dopisnico, ki dogajanje v Bruslju spremlja od blizu.
Sporočilo evropskih voditeljev Grčiji je jasno – ogromno dela jo še čaka. In dologtrajno bo. Kaj pa sporočilo evropskim državljanom, varčevalcem, potrošnikom?
“Da je evro trdna valuta, Evropska unija pa še vedno privlačna za investitorje, evropska birokracija dokazuje s podatki o visokem deležu svetovnih deviznih rezerv, deponiranih v evrih in s tečajem evra v primerjavi z dolarjem, ki je presegel vsa pričakovanja ob uvedbi skupne valute.”
Tako pomirjujoče tone iz Bruslja povzema naša dopisnica Erika Štular.
“Tudi ob informacijah iz Grčije, da komitenti tamkajšnjih bank dvigujejo svoje prihranke, v drugih državah članicah evroobmočja niso podvomili v varnost svojih vlog. Države Evropske unije v primeru propada banke jamčijo za vloge do 100.000 evrov.”
Kljub temu pa se pojavljajo najrazličnejša ugibanja in špekulacije, kam z evri z bančnih računov. Ti bodo sicer obstali, lahko pa, če se bo kriza nadaljevala, izgubijo precej vrednosti. A ne (ta trenutek) poceni delnice, ne tuje valute, ne zlato, ne zemlj(išč)a, pa tudi izpraznitev računov niso rešitev.
“Nikoli ni dobro imeti celotnega premoženja v eni ‘košari’. To je tako, kot bi imeli v eni košari vsa jajca, potem pa bi nekdo, ko bi vanjo stopil, uničil vse. Razporediti ga je treba po valuti, ročnosti in oblikah.”
Podobno kot dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani svetujejo tudi praktiki – svetovalci. Gašper Zorman, Moje premoženje:
“Vedno svetujemo, naj imajo stranke na banki predvsem varnostno-rezervni sklad v višini svojih 6. do 36. mesečnih proračunov za stroške. Ostalo pa naj razpršijo – v zlato, delnice, najrazličnejše sklade, tudi zemljišča … Predvsem pa je tako: če nekdo verjame v delnico, mora verjeti tudi v valuto, ker je to med sabo zelo povezano. Če padejo banke, pade tudi vse ostalo.”
Slovence, na hitro priučene vlagateljstva, so v kratki zgodovini kapitalizma razvajali predvsem visoki donosi. Zdaj se vsa Evropa bori predvsem za ohranitev vrednosti. Navdušenje nad vlaganji v sklade je tako pri nas hitro uplahnilo, še vedno pa je več takih, ki v finančni inustriji vidijo manj tveganja, kot če bi se posla lotili sami. A so tudi taki.
“Če ima kdo presežne prihranke, ki jih ne želi imeti na bančnem računu, naj se preizkusi v podjetništvu iz strasti, naj iz hobija naredi posel. V tem primeru bistveno bolj vpliva na svojo naložbo, kot če bi prepustil denar na milost in nemilost finančnim trgom.”
Jugoslav Petkovič je podjetnik že 13 let. Soustanovil je tri internetna podjetja, ki skupaj zaposlujejo že več kot 100 ljudi. Najbolj znana je spletna prodajalna mimovrste.com. Aktivno se je iz njih umaknil, zdaj pomaga predvsem mladim podjetniškim upom. Tudi sam vlaga le presežke in ne življenjskih prihrankov. Svetuje torej posel iz strasti. In s svojim optimizmom tolaži – da si lahko boljšo prihodnost še vedno ustvarimo sami.
Nov model učbeniških skladov, s katerim želijo na ministrstvu zagotoviti njihov dolgoročni razvoj, je dvignil precej prahu predvsem pri založnikih. Ministrstvu očitajo, da so pravilnik sprejeli prepozno in da se do jeseni, ko bodo šole morale zagotoviti brezplačna učna gradiva za prvošolce, ne bodo uspeli pripraviti. Dolgoročno bodo ravnatelji morali sprejeti strategijo upravljanja z učbeniškimi skladi, starši pa se sprašujejo, ali bodo šole uspele uspešno krmariti med sredstvi, ki jih imajo na voljo ter količino in kakovostjo učbenikov, ki jih bodo zahtevali od osnovnošolcev.
“Želim, da se me spominjajo kot Schröderja, ne pa da vladam 10 let!” To je na poslovilni novinarski konferenci med drugim izjavil Aleksandar Vučić, srbski premier, ki bo na zadnji majski dan postal predsednik države. Vučić je s svojim načinom vladanja izzval množične proteste, ki so v zadnjem času povsem zamrli, a nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi, visoko brezposelnostjo in nizkimi demokratičnimi standardi ostaja. Vladajoča politika pa je samozavestna, poudarja izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v EU in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države? V Srbiji je preverjal Luka Hvalc.
Izsiljevalski hekerski programi, kot smo jim bili priča minuli teden, so le del možnih nevarnosti, ki pretijo varnosti naših podatkov. Zlonamerni programi lahko onemogočijo izplačevanje socialnih transferjev, izbrišejo vse ocene iz e-redovalnice, uničijo vso zdravstveno dokumentacijo in e-recepte, preprogramirajo vodne, transportne, električne ali energetske sisteme in tako povzročijo kaos in morda celo smrt. Zakaj javne ustanove težko ščitijo sisteme in posledično naše osebne podatke, bodo razmišljali gostje v Vročem mikrofonu na Valu 202: iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, dr. Boštjan Kežmah, tudi sodni izvedenec in preizkušeni revizor informacijskih sistemov, vodja vladnega urada za varovanje tajnih podatkov Dobran Božič, vodja odzivnega centra SI-Cert Gorazd Božič, strokovnjakinja za javna naročila Milena Basta Trtnik, Dalibor Cerar iz Kabi d.o.o., namestnica generalnega direktorja Direktorata za informatiko Polona Kobal in Domen Božeglav s Kabineta ministra za javno upravo.
Predsedniške volitve v svetovnih okvirih postajajo tekma z nepredvidljivim rezultatom. Iščemo prototip predsedniškega zmagovalca. Tudi slovenskega. Sogovornika: dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede, strokovnjak za odnose z javnostmi, Andraž Zorko (Valicon), raziskovalec javnega mnenja.
Urejeni odnosi med sodelavci bistveno pripomorejo k uspešnosti organizacije. Toda v zadnjem času pogosto ugotavljamo, da so odnosi v kolektivih porazni. Slabi odnosi lahko privedejo do odpovedi koncerta ali pa do smrti pacienta. Kdo je odgovoren za primerno komuniciranje in urejanje razmer v kolektivu? Kako naj bi reševali konflikte na delovnem mestu? Anja Hlača Ferjančič se je o tem pogovarjala s psihologom, imago terapevtom in mediatorjem Rudijem Tavčarjem.
Če rečemo etično novinarstvo, je približno tako, kot bi dejali mokra voda. Novinarstvo brez etike ni novinarstvo! Zakaj potem v medijih vidimo, beremo in slišimo toliko neetičnega? Odgovor smo iskali v torkovem Vročem mikrofonu. Gosta sta bila Jernej Rovšek in dr. Marko Milosavljevič.
Vsi trgovci so odkrili nacionalno zgodbo. Zakaj je poudarjanje, da je izdelek ali pridelek slovenski v oglasih (ne)smiselno? Koga nagovarja takšno oglaševanje, zakaj ostaja precej banalno, na ravni čokolade in zelenjave? Kaj dobrega lahko prinese prebujeno slovenstvo v oglasih?
Slovensko podnebje je že za skoraj 2 °C toplejše, kot je bilo sredi minulega stoletja. Ratificirali smo Pariški sporazum, kar pa ne bo ustavilo nadaljnjega ogrevanja. Klimatologi predvidevajo, da lahko ob nadaljnjem globalnem dvigu temperature za 2 °C v Sloveniji pričakujemo dvig za 4 °C. Cilji Pariškega sporazuma zahtevajo takojšnje ukrepanje. Kako se izviti iz oklepa fosilne industrije in spodbuditi samooskrbo z obnovljivimi viri energije?
Vesna Györkös Žnidar svoje nastope v medijih namensko omejuje, ker je prepričana, da mora notranji minister nastopati sporočilno. Torkov Vroči mikrofon z ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar o policiji in njenih pooblastilih, o slovenski in evropski migracijski politiki, človekovih pravicah, ograjah …
Poraba javnega denarja bi bila lahko bolj premišljena. Javnemu mnenju o preplačanih storitvah, previsokih zaslužkih javnih uslužbencev, nesmotrni porabi v občinah in težavah pri črpanju evropskih sredstev pritrjujejo tudi revizije računskega sodišča. Ali porabniki javnega denarja nimajo dovolj znanja, so predpisi preveč zapleteni, vodi nekatere pohlep ali polnjenje žepov političnih prijateljev? Na vprašanja je v Vročem mikrofonu odgovarjal Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča.
Ženske so na splošno bolj izobražene od moških. Kljub temu zaslužijo manj kot moški in so bolj izpostavljene tveganju revščine. Ob tem so vse pogostejši napadi na temeljne pravice žensk in poskusi retradicionalizacije družbe. Kako se upreti tem napadom, govorimo s sociologinjo dr. Milico Antić Gaber.
Pogovor z Marjanom Mačkoškom, predsednikom GZS o ugledu slovenskega gospodarstva, aktualnih razmerah in ključnih temah, ki bodo gospodarstvenike zaposlovale v 2017.
Prejšnji teden je Državni zbor sprejel predlagane spremembe Zakona o občinskem redarstvu – to je bilo po 10 letih od prvega krovnega zakona nujno, saj se je v tem obdobju spremenili številni zakoni in predpisi, ki vplivajo tudi na delovanje redarske službe. Redarji so v teh 10 letih dobivali nove in nove zadolžitve in pooblastila - sprva komunalni nadzorniki so začeli urejati mirujoči promet, pred leti so dobili dodatne zadolžitve pri tekočem prometu in prometnih prekrških, zadolžitve s področja javnega reda in miru in tako naprej. V novem zakonu o občinskem redarstvu se med drugim spreminjajo pogoji za uporabo telesne sile in plinskega razpršilca, spreminja se način ugotavljanja identitete, uvaja vodenje evidence o uporabi prisilnih sredstev in podobno, zaradi česar mnogi ugotavljajo, da občinski redarji postajajo nekakšni občinski ali mestni policisti.
Agencije za zaposlovanje posredujejo svoje delavce podjetjem, ki zaradi povečanega obsega dela začasno potrebujejo dodatno delovno silo. V Sloveniji je 109 agencij, ki zagotavljajo delo 20 tisoč delavcem. Kako delujejo agencije, kakšna je in bo njihova vloga na trgu dela, katere dileme, slabosti in kršitve se še vedno pojavljajo?
Zdi se, da v Evropi ne delujejo več niti procesi, ki so doslej na videz delovali same od sebe. Začeli smo se prepirati o tem, kdo bolj ignorira evropska pravila, podpisane mednarodne konvencije, sporazume in sodišča, hkrati pa države EU iščejo pravne podlage, kako ta ista pravila obiti ali si jih vsaj ugodno prilagoditi. V kar nekaj tovrstnih postopkov se je v zadnjem času zapletla tudi Slovenija, naj gre za ignoriranje opozoril Sveta Evrope glede Zakona o tujcih, spor s Komisijo in Hrvaško glede terana, do zapletov s prodajo Cimosa in NLB. Govori Dragan Barbutovski.
Kako učinkovit je nadzor nad delodajalci, ki kršijo delavske pravice? O tem sta v Vročem mikrofonu govorili glavna inšpektorica za delo, predstavnica Finančne uprave in generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Življenje več kot 180 bolnikov je odvisno od pravočasne presaditve organa, ki jim lahko reši življenje. Približno 10 bolnikov vsako leto tega trenutka ne dočaka, tudi zato, ker se za darovanje v času življenje uradno izreče premalo ljudi ali pa takega odvzema ne dovolijo svojci.
Z evropskimi poslanci iz Slovenije o pozitivnih dosežkih mandata in izzivih, ki jih čakajo do konca leta 2019
Tanja Starič in Tomaž Celestina, naša radijska kolega z aktualno politične redakcije sta nam pomagala prečesati leto 2016 – s škiljenjem tudi v 2017.
Pred koncem leta so nas razveselili odlični rezultati slovenskih šolarjev na področju naravoslovne, matematične in bralne pismenosti v mednarodnih raziskavah znanja TIMSS in PISA. Zlasti je razveseljiv njihov napredek na področju bralne pismenosti, saj je bila ta pismenost v prejšnjih dveh raziskavah PISA 2009 in 2012 prepoznana kot šibkejše področje znanja in spretnosti naših šolarjev.
Neveljaven email naslov