Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kam greš, evro?

21.02.2012


Foto: Flickr

Kriza evra, ki se je razvlekla v nadaljevanko, če ne celo “žajfnico”. Evropski politiki prelagajo milijarde. Kolikor “evrodržav”, toliko mnenj, razlik in različnih rešitev … Tako bi lahko dogajanje ob reševanju valute stare celine v treh povedih opisal laik. Vse pogostejša vprašanja tistih, ki vse skupaj le nemo opazujejo, so zato logična: So naši prihranki, če jih seveda sploh kaj je, varni?

Vprašali smo ekonomista, svetovalca za osebne finance, mladega podjetnika in našo dopisnico, ki dogajanje v Bruslju spremlja od blizu.

Sporočilo evropskih voditeljev Grčiji je jasno – ogromno dela jo še čaka. In dologtrajno bo. Kaj pa sporočilo evropskim državljanom, varčevalcem, potrošnikom?

Da je evro trdna valuta, Evropska unija pa še vedno privlačna za investitorje, evropska birokracija dokazuje s podatki o visokem deležu svetovnih deviznih rezerv, deponiranih v evrih in s tečajem evra v primerjavi z dolarjem, ki je presegel vsa pričakovanja ob uvedbi skupne valute.

Tako pomirjujoče tone iz Bruslja povzema naša dopisnica Erika Štular.

Tudi ob informacijah iz Grčije, da komitenti tamkajšnjih bank dvigujejo svoje prihranke, v drugih državah članicah evroobmočja niso podvomili v varnost svojih vlog. Države Evropske unije v primeru propada banke jamčijo za vloge do 100.000 evrov.

Kljub temu pa se pojavljajo najrazličnejša ugibanja in špekulacije, kam z evri z bančnih računov. Ti bodo sicer obstali, lahko pa, če se bo kriza nadaljevala, izgubijo precej vrednosti. A ne (ta trenutek) poceni delnice, ne tuje valute, ne zlato, ne zemlj(išč)a, pa tudi izpraznitev računov niso rešitev.

Nikoli ni dobro imeti celotnega premoženja v eni ‘košari’. To je tako, kot bi imeli v eni košari vsa jajca, potem pa bi nekdo, ko bi vanjo stopil, uničil vse. Razporediti ga je treba po valuti, ročnosti in oblikah.

Podobno kot dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani svetujejo tudi praktiki – svetovalci. Gašper Zorman, Moje premoženje:

Vedno svetujemo, naj imajo stranke na banki predvsem varnostno-rezervni sklad v višini svojih 6. do 36. mesečnih proračunov za stroške. Ostalo pa naj razpršijo – v zlato, delnice, najrazličnejše sklade, tudi zemljišča … Predvsem pa je tako: če nekdo verjame v delnico, mora verjeti tudi v valuto, ker je to med sabo zelo povezano. Če padejo banke, pade tudi vse ostalo.

Slovence, na hitro priučene vlagateljstva, so v kratki zgodovini kapitalizma razvajali predvsem visoki donosi. Zdaj se vsa Evropa bori predvsem za ohranitev vrednosti. Navdušenje nad vlaganji v sklade je tako pri nas hitro uplahnilo, še vedno pa je več takih, ki v finančni inustriji vidijo manj tveganja, kot če bi se posla lotili sami. A so tudi taki.

Če ima kdo presežne prihranke, ki jih ne želi imeti na bančnem računu, naj se preizkusi v podjetništvu iz strasti, naj iz hobija naredi posel. V tem primeru bistveno bolj vpliva na svojo naložbo, kot če bi prepustil denar na milost in nemilost finančnim trgom.

Jugoslav Petkovič je podjetnik že 13 let. Soustanovil je tri internetna podjetja, ki skupaj zaposlujejo že več kot 100 ljudi. Najbolj znana je spletna prodajalna mimovrste.com. Aktivno se je iz njih umaknil, zdaj pomaga predvsem mladim podjetniškim upom. Tudi sam vlaga le presežke in ne življenjskih prihrankov. Svetuje torej posel iz strasti. In s svojim optimizmom tolaži – da si lahko boljšo prihodnost še vedno ustvarimo sami.


Vroči mikrofon

1260 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Kam greš, evro?

21.02.2012


Foto: Flickr

Kriza evra, ki se je razvlekla v nadaljevanko, če ne celo “žajfnico”. Evropski politiki prelagajo milijarde. Kolikor “evrodržav”, toliko mnenj, razlik in različnih rešitev … Tako bi lahko dogajanje ob reševanju valute stare celine v treh povedih opisal laik. Vse pogostejša vprašanja tistih, ki vse skupaj le nemo opazujejo, so zato logična: So naši prihranki, če jih seveda sploh kaj je, varni?

Vprašali smo ekonomista, svetovalca za osebne finance, mladega podjetnika in našo dopisnico, ki dogajanje v Bruslju spremlja od blizu.

Sporočilo evropskih voditeljev Grčiji je jasno – ogromno dela jo še čaka. In dologtrajno bo. Kaj pa sporočilo evropskim državljanom, varčevalcem, potrošnikom?

Da je evro trdna valuta, Evropska unija pa še vedno privlačna za investitorje, evropska birokracija dokazuje s podatki o visokem deležu svetovnih deviznih rezerv, deponiranih v evrih in s tečajem evra v primerjavi z dolarjem, ki je presegel vsa pričakovanja ob uvedbi skupne valute.

Tako pomirjujoče tone iz Bruslja povzema naša dopisnica Erika Štular.

Tudi ob informacijah iz Grčije, da komitenti tamkajšnjih bank dvigujejo svoje prihranke, v drugih državah članicah evroobmočja niso podvomili v varnost svojih vlog. Države Evropske unije v primeru propada banke jamčijo za vloge do 100.000 evrov.

Kljub temu pa se pojavljajo najrazličnejša ugibanja in špekulacije, kam z evri z bančnih računov. Ti bodo sicer obstali, lahko pa, če se bo kriza nadaljevala, izgubijo precej vrednosti. A ne (ta trenutek) poceni delnice, ne tuje valute, ne zlato, ne zemlj(išč)a, pa tudi izpraznitev računov niso rešitev.

Nikoli ni dobro imeti celotnega premoženja v eni ‘košari’. To je tako, kot bi imeli v eni košari vsa jajca, potem pa bi nekdo, ko bi vanjo stopil, uničil vse. Razporediti ga je treba po valuti, ročnosti in oblikah.

Podobno kot dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani svetujejo tudi praktiki – svetovalci. Gašper Zorman, Moje premoženje:

Vedno svetujemo, naj imajo stranke na banki predvsem varnostno-rezervni sklad v višini svojih 6. do 36. mesečnih proračunov za stroške. Ostalo pa naj razpršijo – v zlato, delnice, najrazličnejše sklade, tudi zemljišča … Predvsem pa je tako: če nekdo verjame v delnico, mora verjeti tudi v valuto, ker je to med sabo zelo povezano. Če padejo banke, pade tudi vse ostalo.

Slovence, na hitro priučene vlagateljstva, so v kratki zgodovini kapitalizma razvajali predvsem visoki donosi. Zdaj se vsa Evropa bori predvsem za ohranitev vrednosti. Navdušenje nad vlaganji v sklade je tako pri nas hitro uplahnilo, še vedno pa je več takih, ki v finančni inustriji vidijo manj tveganja, kot če bi se posla lotili sami. A so tudi taki.

Če ima kdo presežne prihranke, ki jih ne želi imeti na bančnem računu, naj se preizkusi v podjetništvu iz strasti, naj iz hobija naredi posel. V tem primeru bistveno bolj vpliva na svojo naložbo, kot če bi prepustil denar na milost in nemilost finančnim trgom.

Jugoslav Petkovič je podjetnik že 13 let. Soustanovil je tri internetna podjetja, ki skupaj zaposlujejo že več kot 100 ljudi. Najbolj znana je spletna prodajalna mimovrste.com. Aktivno se je iz njih umaknil, zdaj pomaga predvsem mladim podjetniškim upom. Tudi sam vlaga le presežke in ne življenjskih prihrankov. Svetuje torej posel iz strasti. In s svojim optimizmom tolaži – da si lahko boljšo prihodnost še vedno ustvarimo sami.


18.03.2010

"Dan potem, po včerajšnji javni predstavitvi mnenj o osnutku Zakona o RTV Slovenija"

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


16.03.2010

Kako poimenovati neznanje?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


11.03.2010

Pomanjkanje zdravnikov - V Sloveniji je enkrat manj zdravnikov na 100.000 prebivalcev kot v Nemčiji. Pomanjkanje je največje predvsem na podeželju, kjer ni nič neobičajnega, da še vedno ordinirajo zdravniki, ki so uradno že več let up

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


09.03.2010

Pogovor z ministrom za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivanom Svetlikom

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


04.03.2010

Cenzura spleta?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


02.03.2010

Kako po novem do socialnih transferjev

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


25.02.2010

Vroči mikrofon

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


23.02.2010

Vroči mikrofon

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


16.02.2010

Vroči mikrofon

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


11.02.2010

Preverjanje očetovstva - o metodah in zanesljivosti komercialnih oblik testov

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


09.02.2010

Kako malo ali veliko bodo delali študentje v prihodnje?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


04.02.2010

Kultura - kaj zdaj? Koliko v resnici spoštujemo umetnost, umetnika in njegovo občinstvo.

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


02.02.2010

Financiranje političnih strank - Če je kriza, je kriza za vse. Pa je res? Strankam, ki naj bi krojile boljši jutri, plačujemo vsak mesec nezanemarljive vsote. Se bodo čemu odpovedale? Bo država končno uredila strankarske finance?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


28.01.2010

TEŠ 6

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


26.01.2010

Minimalna plača - Vlada naj bi ta teden potrdila zakon, s katerim uveljavlja višjo minimalno plačo. Sindikati so zadovoljni, gospodarstvo je skočilo pokonci, ker vlada predloga ni uskladila z njimi!

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


21.01.2010

Uvedba letaliških skenerjev ali izguba človekovega dostojanstva

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


19.01.2010

Avtošole pod drobnogledom

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


14.01.2010

Voda - vir zdravja ali skrbi? Strokovnjaki so ugotovili, da iz vodomatov pijemo oporečno vodo, inšpektorji mahajo s pravilniki in pravijo, da ni tako. Kdo ima prav?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


12.01.2010

Internet v vsako slovensko vas

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


07.01.2010

Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


Stran 55 od 63
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov