Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Morda humanitarno pomoč potrebujejo tudi naše banke, a nikakor ne na račun socialno ogroženih državljanov!
Vse več je primerov, ko banke zaradi dolgov in blokiranih računov komitentov zadržujejo ali celo ne izplačajo socialnih transferjev in predvsem humanitarne pomoči različnih organizacij in posameznikov.
“Rekli so mi, ja, je zakon, je pa tudi minus na vašem račun. Denarja vam ne bomo izplačali”
Denarna pomoč, ki omogoča preživetje, naj bi bila izvzeta iz izvršb, toda banke imajo drugačno interpretacijo zakonov! Je res normalno, da država in dobri ljudje najprej pomagajo povrniti dolg državljanov bankam, šele na to pa pride na vrsto preživetje? Gre za še eno luknjo v zakonodaji očitno le še na papirju socialne države?
Ko banka zadrži socialno pomoč …
Zgodba Ljubljančanke srednjih let slika žalostno usodo številnih Slovenk in Slovencev, ki so se v gospodarski krizi znašli na robu preživetja. Z možem, ki je bil kot samostojni podjetnik podizvajalec v gradbeniških poslih, sta solidno živela.
Toda v zadnjih mesecih se je njuno življenje sesulo, možu so dolžna številna gradbena podjetja, Ljubljančanka je izgubila službo. Ostali pa so dolgovi.
Poslušalki so denar izplačali šele po posredovanju Centra za socialno delo in humanitarne organizacije, ki sta napisali posebni potrdili.
Obrnili smo se na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, tam pa so nam pojasnili, da pravico do socialne pomoči ureja Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Ta določa, da mora biti upravičencem zagotovljena denarno-socialna pomoč za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.
Tudi po zakonu o izvršbi in zavarovanju je denarna socialna pomoč, ki posamezniku omogoča preživetje, izvzeta iz izvršbe.
@Val202 Seveda, saj niso Robini Hood-i. Pravi lopovi nimajo razvitega socialnega čuta, hehe
— Ivo Frbežar (@IvoFridolin) March 1, 2012
A na bankah menijo drugače. Iz banke Slovenije sporočajo, da ko komitent v pogodbi privoli, da svoje zapadle terjatve poravna iz sredstev, ki jih ima na svojem računu, banka ni dolžna upoštevati nobenih omejitev.
Komitenti se strinjajo?!
“Komitenti največkrat banki vnaprej podajo svoje soglasje, da lahko banka poravna svoje terjatve do njih iz vseh sredstev, ki jih prejmejo na svoj račun, ne glede na izvor teh sredstev,” pišejo iz Banke Slovenije.
Pravijo tudi, da komitenti bank zmotno pričakujejo, da bodo tudi pri neposrednem pogodbenem odnosu z banko in pri svoji izrecno izjavljeni volji glede načina poplačevanja zapadlih obveznosti zaščiteni z zakonodajo, ki ureja vodenje izvršbe.
“Početje bank je nesprejemljivo”
Nasprotno je odvetnica Nina Zidar Klemenčič prepričan, da je početje bank jnesprejemljivo: “Ljudje naj poiščejo pravno pomoč!”
V dobro državljanov v stiski, države in vseh, ki pomagajo pomoči potrebnim, pozivamo banke in ustrezne institucije, da spoštujejo zakonodajo tudi v praksi, če so že človeški občutki za solidarnost izgubljeni v krvavem kapitalizmu.
Da država in dobri ljudje s socialnimi sredstvi in humanitarno pomočjo najprej pomagajo povrniti dolg državljanov bankam, šele potem pa pride na vrsto preživetje, ni prav. A očitno gre za še eno luknjo v očitno le še na papirju socialne države …
1260 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Morda humanitarno pomoč potrebujejo tudi naše banke, a nikakor ne na račun socialno ogroženih državljanov!
Vse več je primerov, ko banke zaradi dolgov in blokiranih računov komitentov zadržujejo ali celo ne izplačajo socialnih transferjev in predvsem humanitarne pomoči različnih organizacij in posameznikov.
“Rekli so mi, ja, je zakon, je pa tudi minus na vašem račun. Denarja vam ne bomo izplačali”
Denarna pomoč, ki omogoča preživetje, naj bi bila izvzeta iz izvršb, toda banke imajo drugačno interpretacijo zakonov! Je res normalno, da država in dobri ljudje najprej pomagajo povrniti dolg državljanov bankam, šele na to pa pride na vrsto preživetje? Gre za še eno luknjo v zakonodaji očitno le še na papirju socialne države?
Ko banka zadrži socialno pomoč …
Zgodba Ljubljančanke srednjih let slika žalostno usodo številnih Slovenk in Slovencev, ki so se v gospodarski krizi znašli na robu preživetja. Z možem, ki je bil kot samostojni podjetnik podizvajalec v gradbeniških poslih, sta solidno živela.
Toda v zadnjih mesecih se je njuno življenje sesulo, možu so dolžna številna gradbena podjetja, Ljubljančanka je izgubila službo. Ostali pa so dolgovi.
Poslušalki so denar izplačali šele po posredovanju Centra za socialno delo in humanitarne organizacije, ki sta napisali posebni potrdili.
Obrnili smo se na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, tam pa so nam pojasnili, da pravico do socialne pomoči ureja Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Ta določa, da mora biti upravičencem zagotovljena denarno-socialna pomoč za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.
Tudi po zakonu o izvršbi in zavarovanju je denarna socialna pomoč, ki posamezniku omogoča preživetje, izvzeta iz izvršbe.
@Val202 Seveda, saj niso Robini Hood-i. Pravi lopovi nimajo razvitega socialnega čuta, hehe
— Ivo Frbežar (@IvoFridolin) March 1, 2012
A na bankah menijo drugače. Iz banke Slovenije sporočajo, da ko komitent v pogodbi privoli, da svoje zapadle terjatve poravna iz sredstev, ki jih ima na svojem računu, banka ni dolžna upoštevati nobenih omejitev.
Komitenti se strinjajo?!
“Komitenti največkrat banki vnaprej podajo svoje soglasje, da lahko banka poravna svoje terjatve do njih iz vseh sredstev, ki jih prejmejo na svoj račun, ne glede na izvor teh sredstev,” pišejo iz Banke Slovenije.
Pravijo tudi, da komitenti bank zmotno pričakujejo, da bodo tudi pri neposrednem pogodbenem odnosu z banko in pri svoji izrecno izjavljeni volji glede načina poplačevanja zapadlih obveznosti zaščiteni z zakonodajo, ki ureja vodenje izvršbe.
“Početje bank je nesprejemljivo”
Nasprotno je odvetnica Nina Zidar Klemenčič prepričan, da je početje bank jnesprejemljivo: “Ljudje naj poiščejo pravno pomoč!”
V dobro državljanov v stiski, države in vseh, ki pomagajo pomoči potrebnim, pozivamo banke in ustrezne institucije, da spoštujejo zakonodajo tudi v praksi, če so že človeški občutki za solidarnost izgubljeni v krvavem kapitalizmu.
Da država in dobri ljudje s socialnimi sredstvi in humanitarno pomočjo najprej pomagajo povrniti dolg državljanov bankam, šele potem pa pride na vrsto preživetje, ni prav. A očitno gre za še eno luknjo v očitno le še na papirju socialne države …
Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?
Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje
Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.
Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.
24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.
Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.
Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?
Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.
Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.
Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?
Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?
Vedno bolj zgodnji in dolgi vročinski valovi, vedno bolj silovite in uničujoče nevihte niso več samo prihodnost, ampak so že postali naša sedanjost. Letos nas je vročinski val dosegel že pred koledarskim poletjem, temperature pa so v nekaterih delih Slovenije dosegle visokih 38 stopinj Celzija. Klimatologi pravijo, da bomo brez ukrepanja že na polovici tega stoletja te temperature dojemali kot normalne, Portorož bi lahko imel podnebje, kakršnega ima denimo Kairo v Egiptu. Kaj nam o podnebju sporočajo temperaturni ekstremi, kako bi sajenje dreves v mestih in ozelenitve streh pripomogli k zniževanju temperatur in kako ob energetski krizi, ko se mnoge države - med njimi Nemčija in Italija - spet obračajo k premogu in postajajo antipodnebne, postati in ostati država, ki elektriko pridobiva s pomočjo jedrske energije in iz obnovljivih virov? SOGOVORNIKI: - oblakolog Blaž Gasparini - klimatolog Gregor Vertačnik - jedrskI fizik Jan Malec
V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na nek način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi?
Neveljaven email naslov