Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 2030 bo vsak četrti voznik v Sloveniji starejši od 65 let. Po tej starosti se verjetnost, da so vozniki povzročitelji prometnih nesreč, močno povečuje.
Starejši od 85 let so na naših cestah skoraj štirikrat bolj “nevarni” kot mladi vozniki, ugotavljajo statistiki.
“Star sem 88 let in nimam večjih težav, mislim, da vozim varno. Sinovi me le opozarjajo-vozi počasi! Računam, da bom imel vozniški izpit še vsaj leto ali dve,” pripoveduje šofer Bojan iz Ljubljane.
Je pri nas dovolj poskrbljeno za varnost in mobilnost starejših voznikov v prometu?
“Za starejše pomeni voziti avtomobil simbol avtonomnosti. Razmere v prometu so se v zadnjih dvajsetih letih močno spremenile, tako tehnično gledano kot predvsem v smislu gostote prometa. Največ težav zaznavamo pri zavijanju v levo in pri izsiljevanju prednosti,” pravi Ljubo Zajc, direktor Javne agencije za varnost prometa.
Zato je zelo pomembna preventiva. Dogodka, kjer so starejšim voznikom svetovali o cestno-prometnih predpisih in z njimi tudi praktično spoznavali težave v sodobnem prometu, se je udeležil tudi gospod Bojan Maher, ki bo kmalu dopolnil 88 let.
Nekoliko mlajša je voznica Milena, ki je zelo samokritična.
@Val202 Kdo ve, kdo je bil genij, ki je predlagal vozn. dov. do 80.leta starosti?Koliko nesreč bi lahko prihranili s spremembo teh določil?
— 99%Slovenija (@99Slovenija) April 12, 2012
Večina Slovencev ima veljavno vozniško dovoljenje do 80. leta starosti. Že v začetku 2013 pa bo v veljavo stopila direktiva Evropske unije, ki določa, da se vozniško dovoljenje po dopolnjenem 70. letu izdaja z veljavnostjo petih let.
Kaj pravi policija?
Najpogostejša kršitev udeležencev v prometu nad 64 let je prekoračitev hitrosti, a ne gre za večje prekoračitve (med 10- 20 km/h). Starejši izstopajo tudi pri neuporabi varnostnega pasu.
Vozniki nad 64 let se bolj počasi in previdno odzivajo na situacije v prometu, verjetno tudi zaradi sprememb pri zaznavanju in reagiranju, a hujših prekrškov ne delajo, sporočajo s policije.
V naši lanski akciji Vozim 202 je sodelovala tudi voznica “veteranka”, Milena Kozamernik iz Ljubljane.
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Leta 2030 bo vsak četrti voznik v Sloveniji starejši od 65 let. Po tej starosti se verjetnost, da so vozniki povzročitelji prometnih nesreč, močno povečuje.
Starejši od 85 let so na naših cestah skoraj štirikrat bolj “nevarni” kot mladi vozniki, ugotavljajo statistiki.
“Star sem 88 let in nimam večjih težav, mislim, da vozim varno. Sinovi me le opozarjajo-vozi počasi! Računam, da bom imel vozniški izpit še vsaj leto ali dve,” pripoveduje šofer Bojan iz Ljubljane.
Je pri nas dovolj poskrbljeno za varnost in mobilnost starejših voznikov v prometu?
“Za starejše pomeni voziti avtomobil simbol avtonomnosti. Razmere v prometu so se v zadnjih dvajsetih letih močno spremenile, tako tehnično gledano kot predvsem v smislu gostote prometa. Največ težav zaznavamo pri zavijanju v levo in pri izsiljevanju prednosti,” pravi Ljubo Zajc, direktor Javne agencije za varnost prometa.
Zato je zelo pomembna preventiva. Dogodka, kjer so starejšim voznikom svetovali o cestno-prometnih predpisih in z njimi tudi praktično spoznavali težave v sodobnem prometu, se je udeležil tudi gospod Bojan Maher, ki bo kmalu dopolnil 88 let.
Nekoliko mlajša je voznica Milena, ki je zelo samokritična.
@Val202 Kdo ve, kdo je bil genij, ki je predlagal vozn. dov. do 80.leta starosti?Koliko nesreč bi lahko prihranili s spremembo teh določil?
— 99%Slovenija (@99Slovenija) April 12, 2012
Večina Slovencev ima veljavno vozniško dovoljenje do 80. leta starosti. Že v začetku 2013 pa bo v veljavo stopila direktiva Evropske unije, ki določa, da se vozniško dovoljenje po dopolnjenem 70. letu izdaja z veljavnostjo petih let.
Kaj pravi policija?
Najpogostejša kršitev udeležencev v prometu nad 64 let je prekoračitev hitrosti, a ne gre za večje prekoračitve (med 10- 20 km/h). Starejši izstopajo tudi pri neuporabi varnostnega pasu.
Vozniki nad 64 let se bolj počasi in previdno odzivajo na situacije v prometu, verjetno tudi zaradi sprememb pri zaznavanju in reagiranju, a hujših prekrškov ne delajo, sporočajo s policije.
V naši lanski akciji Vozim 202 je sodelovala tudi voznica “veteranka”, Milena Kozamernik iz Ljubljane.
V letu, ko Splošna deklaracija človekovih pravic praznuje 70. obletnico, se zdi, da so najosnovnejše človekove pravice znova pod vprašajem. V okviru Organizacije Združenih narodov deluje Svet za človekove pravice. Kakšno vlogo predstavlja na aktualnem političnem prizorišču in kako je Slovenija izkoristila predsedovanje Svetu v letošnjem letu?
Prometni zastoji so mora večine voznikov po svetu, tudi pri nas. Ena od rešitev za zmanjšanje kolon oziroma potovalnega časa, je večja varnostna razdalja. Val 202 je pred dnevi pozival k spremenjenemu načinu vožnje z večjo varnostno razdaljo ter brez sunkovitih zaviranj in pospeševanj, DARS je izvajal primerjalne meritve na dveh odsekih avtocest. Gosta sta bila Andrej Brglez in Nataša Kovše iz Službe za upravljanje in vzdrževanje DARS. "Zbirali smo podatke na 15-minutnih obremenitvah. Delali smo primerjave in zmagovalec je dolenjska smer, v konicah je namreč opazovane odseke v tem času prevozilo tudi do 1180 vozil, kar je izredno dober podatek." - Nataša Kovše Andrej Brglez: "Promet je živ organizem in vsi smo del tega pretoka. Japonski strokovnjaki so naredili eksperiment, kjer so avtomobile spravili v krog in vsakemu vozniku rekli, naj vozi z isto hitrostjo. En voznik je nekoliko spremenil hitrost in v krogu se je stvar spremenila."
Čeprav se iz uro v uro vrstijo pozivi za prepoved za soboto napovedanega shoda neofašističnega gibanja CasaPound v Trstu, neofašisti napovedujejo celo večjo udeležbo kot maja 2015 v Gorici. Prejšnji teden je evropski parlament z veliko večino sprejel resolucijo, s katero poziva k prepovedi neofašističnih in neonacističnih skupin v EU. Za resolucijo je v Strasbourgu odločno glasovala tudi švedska evroposlanka Soraya Post, ki so ji kot pripadnici romske manjšine in odkriti protifašistki že večkrat grozili celo s smrtjo. Zakaj moramo neofašizem nujno ustaviti?
Letalski prevoz je zadnja leta poceni in tako dostopnejši. Projekcije kažejo, da bo zračni promet vse gostejši, tudi v prihodnje bodo zamude, morda jih bo še več. Ne glede na rast in razvoj, infrastruktura številu letal in potnikov ne sledi. Zamude, tudi odpovedi letov se dogajajo vsem letalskim prevoznikom, a vendarle zadnje mesece imajo potniki Adrie Airways, na katerega smo Slovenci še posebej vezani, velike težave, ki nekoliko izstopajo. O razmerah v letalskem prometu, tudi o njegovi prihodnosti, predvsem pa o Adrii Airways je v Vročem mikrofonu odgovore iskala Tatjana Pirc.
Po desetletjih zelo raznoliko urejenega dispečerskega sistema za nujno pomoč v Sloveniji zlagoma prehajamo na sodoben, poenoten sistem, ki bo za vso državo voden iz le dveh centrov: ljubljanskega in mariborskega. Slednji je pred dnevi že začel delovati v Mariboru. Kakšne so prve izkušnje, kaj se bo z novim sistemom spremenilo za tiste, ki pomoč potrebujejo in kaj za reševalce, bo v Vročem mikrofonu pojasnil vodja Dispečerske službe zdravstva UKC LJ Ljubljana Andrej Fink, ki bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
Medvladni podnebni forum je objavil najpomembnejše podnebno poročilo do zdaj. Do leta 2030 bomo morali globalne emisije CO2 prepoloviti, porabo premoga bomo morali zmanjšati vsaj za dve tretjini, porabo nafte za 37 odstotkov. Če se želimo izogniti najhujšemu scenariju, bodo nujne hitre in premišljene spremembe. Bodo vodilni svetovni znanstveniki uspeli strezniti politike, tudi slovenske? Bomo prekinili škodljive prakse preteklih let? Vroči mikrofon je pripravil Gorazd Rečnik.
Kaj preostane odgovornemu in etičnemu oglaševalcu, ko ugotovi, da so njegovi oglasi na spletnih straneh umeščeni v slabo družbo, ob nedostojne, nesprejemljive, nestrpne, žaljive ali sovražne vsebine? O tem so s Tatjano Pirc govorili strokovnjaki za medije, oglaševanje in tržno komuniciranje: dr. Milena Fornazarič, dr. Tanja Kamin in dr. Marko Milosavljevič.
18. novembra bodo lokalne volitve. Kandidatke in kandidati so že v nizkem startu, nas pa je zanimalo, v kakšni kondiciji so slovenske občine.
Hrvaški domovi za upokojence že nekaj časa veljaj za resno alternativo namestitvi slovenskih starostnikov v domačih domovih za upokojence. Najdemo jih vzdolž celotne meje z južno sosedo, zakaj so zanimivi za slovenske stanovalce pa je hitro jasno. Kaj nižja cena pomeni za kakovost storitve? Katere pravice stanovalcem ne pripadajo in kakšna so morebitna doplačila? Vroči mikrofon o razmerah v hrvaških domovih za starejše, ki so vedno pogostejši izbor slovenskih starostnikov.
Sovražnega govora je vsak dan več, a zakaj se v Sloveniji najhujših primerov kazensko skoraj ne preganja? Na to vprašanje odgovarjajo generalni državni tožilec Drago Šketa, dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta, in Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko. Oddajo je pripravila Tatjana Pirc.
Se prevozniki prilagajajo potrebam potnikov, sledijo ponudniki komercialnih prevozov povečanim turističnim tokovom? O izzivih javnega avtobusnega prometa, skrbi za čistejše okolje, novih koncesijah in o tem, kakšne strateške odločitve bi morali sprejeti, da bi bil javni prevoz prva izbira. Odgovori: mag. Sandi Brataševec, glavni izvršni direktor Nomago, in Robert Sever, direktor Združenja za promet, GZS.
Češka še vedno velja za perspektivno državo, predvsem gospodarski kazalci so zelo pozitivni, imajo celo najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji. Po žametni revoluciji leta 1989 in razcepitvi s Slovaško, se je Češka hitro razvijala. Kakšno so trenutne razmere na področju gospodarstva, politike, kulture, kakšna je njena vloga v EU, kako je z vezmi s Slovenijo, kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak.
Več kot leto dni smo v oddajah na Valu 202 opozarjali na problematičnost spreminjanja zakonodaje, ki naj bi prebivalce kar se da varovala pred hrupom. Na zdravstvene posledice izpostavljenosti hrupu vse glasneje opozarja Svetovna zdravstvena organizacija WHO in tudi evropska zakonodaja stremi k vse večjim omejitvam hrupa ter spodbuja zniževanje obremenjenosti z njim in to s številnimi ukrepi. A slovenska zakonodaja gre v drugo smer. Čeprav smo v preteklosti obvladovanje hrupa – vsaj na zakonski ravni – imeli urejeno precej strožje kot številne evropske države in čeprav evropska zakonodaja v ničemer ne zahteva, da sprejete standarde znižujemo na račun zdravja državljanov, je vlada v odhodu minuli teden storila prav to.
Zapornice in zaporniki se pripravljajo na prostost in na vračanje v družbo od prvega dne, ko pridejo v zapor. Delo, obravnave, izobraževanje, aktivnosti, ki jih imajo obsojenci med prestajanjem kazni, so del priprave na življenje po odpustu.
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Že takoj ob začetku motoristične sezone smo bili priča tragičnim dogodkom. Najpogostejši vzroki za nesreče med motoristi so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilno prehitevanje. V statistiki vseh prometnih nesreč pa najpogostejši dejavnik ostaja alkohol, ki je krivec za vsako tretjo nezgodo s smrtnim izidom. V tem tednu se je pričela nacionalna preventivna akcija – "Alkohol, droge in druge psiho–aktivne snovi v prometu", ki želi jasno sporočiti, da opojne substance nikakor ne sodijo v promet.
Trajnostni razvoj, vzdržno gospodarstvo, človekove pravice, demokracija, zdravje, socialna varnost, kultura, to so le nekatera ključna področja, o katerih bi se morali pogovarjati pred volitvami. In po volitvah! A za vsebino ni časa, vrtimo se predvsem okrog tega, kdo ne sme zmagati in proti komu je treba glasovati. Raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko in aktivni državljan Andrej Gnezda iz Umanotere o tem, zakaj je predvolilni boj poln praznega.
Ocene razmer v zdravstvu, povezane z naročanjem, s čakalnimi dobami in vrstami, so precej različne, od mnenj, da so čakalne vrste umetno ustvarjene do alarmantnih komentarjev, da gre že skoraj za nacionalno katastrofo, ki jo povzročajo številni dejavniki, tudi in predvsem interesi lobijev v zdravstvu.
“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej. V Vročem mikrofonu bomo s številnimi gosti razpravljali o tem, kako zakonodajni in birokratski postopki ovirajo razvoj gorsko-kolesarskih turističnih destinacij v Sloveniji, kako je z vožnjo po poteh v naravovarstvenih območjih, sploh v Triglavskem narodnem parku, in kakšnega sobivanja na poteh se bodo morali naučiti kolesarji in pohodniki. Predstavimo tudi nekaj dobrih praks in izkušenj iz Švice, Avstrije in Finske.
Ena izmed podružnic legendarne pariške univerze Sorbona je še nedolgo nazaj bila okupirana več tednov. Študentje so se uprli novo Macronovo reformo visokega šolstva. Marsikje je na ulicah zaslediti grafite z dvema letnicama: “1968 – 2018”. 50 let po študentski revoluciji, ki je spremenila družbeno kulturne vzorce moderne Francije in tudi Evrope, se študentje znova borijo. Za kaj in na kakšen način se borijo zdaj? Ali je smiselno praznovati ideje maja 1968 in koliko so te ideje še žive? V reportaži iz Pariza je ekskluzivno spregovorila tudi Slovenka, ki se je pred 50 leti znašla v središču pariške revolucije.
Neveljaven email naslov