Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O sindikatih, stavki, socialnem dialogu, javnem sektorju, varčevalnih ukrepih, neoliberalizmu in ustvarjanju izrednih razmer smo se pogovarjali z Branimirjem Štrukljem.
“Nisem prepričan, da je mogoč kapitalizem s človeškim obrazom.”
Nepredvidljivo je, kaj se bo dogajalo danes, je povedal Branimir Štrukelj, ko smo ga vprašali, če so že napovedana nadaljevanja pogajanj z vlado. Ta stavka in protesti so spremenila razmerja moči, sinočnja pogajanja pa so bila za sindikate ponižujoča, zato so jih protestno zapustili.
Kako odgovarja na očitek vlade, da so sindikati v javnem sektorju neenotni, kar se kaže tudi na pogajanjih?
Štrukelj:”Vlada ima bizaren odnos do sindikatov. Minister Vizjak je odšel s pogajanj kot z zadnje vaške veselice!” #stavka
— Val 202 (@Val202) April 19, 2012
Posamezni deli javnega sektorja so v različnih položajih, vlada to po njegovem mnenju narobe interpretira.
“Vlada bi morala ponuditi predloge, ki bi na sindikalni strani dosegla čim večjo podporo. Enotno stališče sindikatov je, da so ti posegi pregloboki, ogrožajo delovanje javnih storitev, zato bi morala vlada ta del zahtev omehčati.”
“Če bo vlada vztrajala pri enostranskih potezah, je referendum neizbežen. V Sloveniji imamo težave z razumevanjem stavk, pozna se nam, da je bila stavka od konca druge svetovne vojne do devetdesetih let prepovedana, to so bile prekinitve dela, da se je socialni konflikt zabrisal. Pravica do stavke se marginalizira, čeprav je to ustavna pravica.”
S kakšnimi nameni se ustvarja razdor med javnim in realnim sektorjem? “To je ključno vprašanje! Za razmere v gospodarstvu nosijo odgovornost menedžerji in lastniki, zato bes usmerjajo stran od njih.”
Branimir Štrukelj, ki razlaga, da v tem stavkovnem gibanju nastaja med sindikati javnega in realnega sektorja strateška povezava, opozarja, da so napovedani ukrepi v javnem sektorju sprožilec za poseganje v zniževanje stroškov dela delavcev v tovarnah.
@Val202 Večjega ne, ampak manjšega, če bodo sindikati uspeli! #stavka
— Burga Lovec (@BurgaLovec) April 19, 2012
Je sploh mogoč kapitalizem s človeškim obrazom?
“Na to vprašanje nimam odgovora, v to verjamem, nisem pa povsem prepričan, da je to mogoče. V naslednjih desetletjih bo to ključno vprašanje, ali je mogoče kapitalizem preoblikovati, da ni tako krut.”
“Prisilna uprava” iz Bruslja
Če pogajanja ne bodo uspešna, napovedujejo referendum, če pa bi parlamentu uspelo prej spremeniti ustavo in vanj zapisati zlato fiskalno pravilo, se lahko zgodi, da bo to vzvod, s katerim bodo referendum preprečili. “Za socialno državo je zlato fiskalno pravilo uničujoče, zato bodo sindikati storili vse, da ta postopek blokirajo.”
Kaj bi za Slovenijo pomenilo, če pride k nam “prisilna uprava” iz Bruslja?
“Ta zgodba, da naj pridejo drugi in nas tepejo, se mi zdi mazohistična. K nam bodo prišli fantje iz iste zgodbe, kot so fantje iz domače zgodbe, le drug jezik bodo govorili. To ne bo rešilo ničesar. Vprašanja so bistveno resnejša, kot je discipliniranje porednih otrok.”
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O sindikatih, stavki, socialnem dialogu, javnem sektorju, varčevalnih ukrepih, neoliberalizmu in ustvarjanju izrednih razmer smo se pogovarjali z Branimirjem Štrukljem.
“Nisem prepričan, da je mogoč kapitalizem s človeškim obrazom.”
Nepredvidljivo je, kaj se bo dogajalo danes, je povedal Branimir Štrukelj, ko smo ga vprašali, če so že napovedana nadaljevanja pogajanj z vlado. Ta stavka in protesti so spremenila razmerja moči, sinočnja pogajanja pa so bila za sindikate ponižujoča, zato so jih protestno zapustili.
Kako odgovarja na očitek vlade, da so sindikati v javnem sektorju neenotni, kar se kaže tudi na pogajanjih?
Štrukelj:”Vlada ima bizaren odnos do sindikatov. Minister Vizjak je odšel s pogajanj kot z zadnje vaške veselice!” #stavka
— Val 202 (@Val202) April 19, 2012
Posamezni deli javnega sektorja so v različnih položajih, vlada to po njegovem mnenju narobe interpretira.
“Vlada bi morala ponuditi predloge, ki bi na sindikalni strani dosegla čim večjo podporo. Enotno stališče sindikatov je, da so ti posegi pregloboki, ogrožajo delovanje javnih storitev, zato bi morala vlada ta del zahtev omehčati.”
“Če bo vlada vztrajala pri enostranskih potezah, je referendum neizbežen. V Sloveniji imamo težave z razumevanjem stavk, pozna se nam, da je bila stavka od konca druge svetovne vojne do devetdesetih let prepovedana, to so bile prekinitve dela, da se je socialni konflikt zabrisal. Pravica do stavke se marginalizira, čeprav je to ustavna pravica.”
S kakšnimi nameni se ustvarja razdor med javnim in realnim sektorjem? “To je ključno vprašanje! Za razmere v gospodarstvu nosijo odgovornost menedžerji in lastniki, zato bes usmerjajo stran od njih.”
Branimir Štrukelj, ki razlaga, da v tem stavkovnem gibanju nastaja med sindikati javnega in realnega sektorja strateška povezava, opozarja, da so napovedani ukrepi v javnem sektorju sprožilec za poseganje v zniževanje stroškov dela delavcev v tovarnah.
@Val202 Večjega ne, ampak manjšega, če bodo sindikati uspeli! #stavka
— Burga Lovec (@BurgaLovec) April 19, 2012
Je sploh mogoč kapitalizem s človeškim obrazom?
“Na to vprašanje nimam odgovora, v to verjamem, nisem pa povsem prepričan, da je to mogoče. V naslednjih desetletjih bo to ključno vprašanje, ali je mogoče kapitalizem preoblikovati, da ni tako krut.”
“Prisilna uprava” iz Bruslja
Če pogajanja ne bodo uspešna, napovedujejo referendum, če pa bi parlamentu uspelo prej spremeniti ustavo in vanj zapisati zlato fiskalno pravilo, se lahko zgodi, da bo to vzvod, s katerim bodo referendum preprečili. “Za socialno državo je zlato fiskalno pravilo uničujoče, zato bodo sindikati storili vse, da ta postopek blokirajo.”
Kaj bi za Slovenijo pomenilo, če pride k nam “prisilna uprava” iz Bruslja?
“Ta zgodba, da naj pridejo drugi in nas tepejo, se mi zdi mazohistična. K nam bodo prišli fantje iz iste zgodbe, kot so fantje iz domače zgodbe, le drug jezik bodo govorili. To ne bo rešilo ničesar. Vprašanja so bistveno resnejša, kot je discipliniranje porednih otrok.”
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov