Slovenski znanstveniki opozarjajo, da so ujeti v okostenel sistem točkovanja, ki v boju za sredstva marsikoga napelje tudi čez rob dopustnosti. Mejo akademske poštenosti raziskovalci pogosto prestopajo z manipulacijo s citati pri publiciranju, veliko zlorab je tudi pri avtorstvu in objavljanju znanstvenih člankov, kar je marsikje, kot pravijo naši sogovorniki, postalo že skoraj ustaljena praksa.

Slovenski znanstveniki opozarjajo, da so ujeti v okostenel sistem točkovanja

Slovenski znanstveniki opozarjajo, da so ujeti v okostenel sistem točkovanja, ki v boju za sredstva marsikoga napelje tudi čez rob dopustnosti. Mejo akademske poštenosti raziskovalci pogosto prestopajo z manipulacijo s citati pri publiciranju, veliko zlorab je tudi pri avtorstvu in objavljanju znanstvenih člankov, kar je marsikje, kot pravijo naši sogovorniki, postalo že skoraj ustaljena praksa.

Lani je odmevalo skoraj absurdno odkritje. Cyril Labbe z univerze v Grenoblu je sestavil algoritem za odkrivanje umetno ustvarjenih znanstvenih člankov in med gradivom z različnih znanstvenih konferenc odkril več kot 120 besedilnih nesmislov, ki so bili tudi objavljeni.

Objave o odkritjih v prestižnih revijah so v znanosti ena izmed poti do povečevanja znanstvenega slovesa in točk ter s tem pridobivanja sredstev. Znanstvene uspehe je namreč treba nekako izmeriti, da se jih da primerjati in tudi vrednotiti. In v tem je za marsikoga v znanosti kamen spotike. “Ko se je v agenciji pojavil sistem, po katerem je raziskovanje temeljilo na bibliometričnih podatkih, je to povzdignilo število objav. To nakazuje, da smo prilagodljivi,” pravi dr. Urša Opara Krašovec s Fakultete za elektrotehniko.

dr. Urša Opara Krašovec: “Bibliometrija ni bila mišljena za ocenjevanje posameznikov, ampak institucij.”

O ustreznosti trenutnega sistema, ki je bil vpeljan pred desetletjem, je veliko mnenj, opozarja direktor Agencije za raziskovalno dejavnost dr. József Györkös.

“Sistem točkovanja je bil vzpostavljen, da se poveča transparentnost.”

Še posebno sporne pa naj bi bile točke, ki jih znanstveniki dokazujejo ob pomoči zbiranja sredstev zunaj agencij za raziskovalno dejavnost.

dr. Barbara Murovec, Svet za humanistiko pri ARRS: “Če bi držalo to, kar kažejo te točke, smo svet genialcev.”

Pri kritiki celotnega sistema točkovanja v slovenski znanosti je treba biti preudaren, poudarja dr. Toni Pustovrh iz središča za preučevanje znanosti na FDV.

“Sistem točk niti ne bi bil tako problematičen, če ne bi bilo zraven finančne krize. Zato ljudje izigravajo sistem.”

Ne glede na vprašljivo normativno urejeno področje znanstvene integritete pa velja ob koncu spomniti na nekaj etičnih dokumentov. Univerza v Ljubljani ima svoj etični kodeks, ki jasno zavezuje vsakega zaposlenega in tudi študente k spoštovanju akademske poštenosti. Slovenske znanosti ob koncu ne kaže obravnavati kot prežete z nepoštenostjo.

dr. Urša Opara Krašovec: “Je tudi precej dobrih znanstvenikov, ki so do točk prišli na upravičen način. Manjka odgovornost vodij.”