Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako ujeti ubežnike, ki se izmikajo roki pravice? Policija bi bila verjetno res uspešnejša, če bi dobila več pooblastil, a prikriti preiskovalni ukrepi bi v tem primeru pomenili poseg v pravico do zasebnosti sorodnikov in vseh tistih, ki so morda v stikih z iskano osebo.
Trenutno je na begu 197 Slovencev
Kako ujeti ubežnike, ki se izmikajo roki pravice? Spremljamo kar nekaj odmevnih primerov obsojencev, ki ne želijo prestajati zaporne kazni, med njimi bomo tokrat govorili o tistih, ki zbežijo in ki jih policija bolj ali manj (ne)uspešno išče. Lani so tuji varnostni organi slovenski policiji izročili 85 oseb, v nasprotno smer je potovalo 53 ljudi, trenutno je na begu 197 oseb.
Med njimi je zagotovo najbolj znan in razvpit primer Roberta Časarja, nekdanjega direktorja Luke Koper, ki je bil obsojen na pet let in devet mesecev zapora, pobegnil je neznano kam, iščejo ga že od lanskega marca, na begu se mu je pridružila, kot vse kaže, tudi njegova družina, dodatno je javnost razburila informacija, da je medtem, ko je na begu, celo legaliziral črno gradnjo …
Bi bila policija res uspešnejša pri lovu na ubežnike, če bi ji zakonodaja dopuščala več pooblastil? Mislimo predvsem na izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, kar pomeni tudi prisluškovanje družinskim članom in vsem tistim, ki imajo najverjetneje stike z iskano osebo.
Borut Selan, vodja Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, na to vprašanje ni neposredno odgovoril. “Prisluhi bi nam olajšali delo, vendar to zdaj ni možno. Policija varuje ljudi in podaja predloge, ni pa zakonodajni organ. Ne želimo policijske države.” Pri iskanju oseb se zanašajo na dobro mednarodno sodelovanje z Interpolom in schengenskim območjem.
Odvetnik doktor Blaž Kovačič Mlinar iz Odvetniške zbornice pravi, da večinoma pri izvrševanju kazni zapora ne prihaja do težav, obsojenci se sami zglasijo na prestajanje zaporne kazni, ker vedo, da bodo imeli zaradi tega določene ugodnosti. Opozarja pa, da zaradi tistih nekaj znanih obsojencev, ki se izmikajo, ni primerno spreminjati zakonodaje, če pa bi se spreminjala, je to treba narediti premišljeno.
Odvetnik doktor Blaž Kovačič Mlinar: “Država je z leti dobila ogromna pooblastil na področju naše zasebnosti. Vprašati se moramo, če je zasebnost sploh še vrednota?“
Zanimiva pa je tudi vloga odvetnikov v takih primerih, saj se pogosto zastavlja vprašanje, ali hodijo po robu in celo prestopajo črto dopustnega, ko imajo stike z ubežniki.
“Osebi, ki se izmika zaporu s pobegom, odvetnik seveda ne sme pomagati. S prispevanje k pobegu in skrivanju se odvetnik ne sme ukvarjati in take prakse so obsojanja vredne. Odvetniki nismo svete krave, kot pri vseh drugih pa je tudi med nami nekaj odstotkov pokvarjenih jabolk, in te je treba sankcionirati.”
O morebitnem širjenju pooblastil policije pri iskanju oseb, ki se izogibajo prestajanju zaporne kazni, smo se pogovarjali tudi z namestnikom informacijske pooblaščenke Andrejem Tomšičem, ki meni, da so nekateri novi ukrepi sporni: “Potrebno se je vprašati, če so novi ukrepi in uporaba novih tehnologij skladni z ustavo.“
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kako ujeti ubežnike, ki se izmikajo roki pravice? Policija bi bila verjetno res uspešnejša, če bi dobila več pooblastil, a prikriti preiskovalni ukrepi bi v tem primeru pomenili poseg v pravico do zasebnosti sorodnikov in vseh tistih, ki so morda v stikih z iskano osebo.
Trenutno je na begu 197 Slovencev
Kako ujeti ubežnike, ki se izmikajo roki pravice? Spremljamo kar nekaj odmevnih primerov obsojencev, ki ne želijo prestajati zaporne kazni, med njimi bomo tokrat govorili o tistih, ki zbežijo in ki jih policija bolj ali manj (ne)uspešno išče. Lani so tuji varnostni organi slovenski policiji izročili 85 oseb, v nasprotno smer je potovalo 53 ljudi, trenutno je na begu 197 oseb.
Med njimi je zagotovo najbolj znan in razvpit primer Roberta Časarja, nekdanjega direktorja Luke Koper, ki je bil obsojen na pet let in devet mesecev zapora, pobegnil je neznano kam, iščejo ga že od lanskega marca, na begu se mu je pridružila, kot vse kaže, tudi njegova družina, dodatno je javnost razburila informacija, da je medtem, ko je na begu, celo legaliziral črno gradnjo …
Bi bila policija res uspešnejša pri lovu na ubežnike, če bi ji zakonodaja dopuščala več pooblastil? Mislimo predvsem na izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, kar pomeni tudi prisluškovanje družinskim članom in vsem tistim, ki imajo najverjetneje stike z iskano osebo.
Borut Selan, vodja Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, na to vprašanje ni neposredno odgovoril. “Prisluhi bi nam olajšali delo, vendar to zdaj ni možno. Policija varuje ljudi in podaja predloge, ni pa zakonodajni organ. Ne želimo policijske države.” Pri iskanju oseb se zanašajo na dobro mednarodno sodelovanje z Interpolom in schengenskim območjem.
Odvetnik doktor Blaž Kovačič Mlinar iz Odvetniške zbornice pravi, da večinoma pri izvrševanju kazni zapora ne prihaja do težav, obsojenci se sami zglasijo na prestajanje zaporne kazni, ker vedo, da bodo imeli zaradi tega določene ugodnosti. Opozarja pa, da zaradi tistih nekaj znanih obsojencev, ki se izmikajo, ni primerno spreminjati zakonodaje, če pa bi se spreminjala, je to treba narediti premišljeno.
Odvetnik doktor Blaž Kovačič Mlinar: “Država je z leti dobila ogromna pooblastil na področju naše zasebnosti. Vprašati se moramo, če je zasebnost sploh še vrednota?“
Zanimiva pa je tudi vloga odvetnikov v takih primerih, saj se pogosto zastavlja vprašanje, ali hodijo po robu in celo prestopajo črto dopustnega, ko imajo stike z ubežniki.
“Osebi, ki se izmika zaporu s pobegom, odvetnik seveda ne sme pomagati. S prispevanje k pobegu in skrivanju se odvetnik ne sme ukvarjati in take prakse so obsojanja vredne. Odvetniki nismo svete krave, kot pri vseh drugih pa je tudi med nami nekaj odstotkov pokvarjenih jabolk, in te je treba sankcionirati.”
O morebitnem širjenju pooblastil policije pri iskanju oseb, ki se izogibajo prestajanju zaporne kazni, smo se pogovarjali tudi z namestnikom informacijske pooblaščenke Andrejem Tomšičem, ki meni, da so nekateri novi ukrepi sporni: “Potrebno se je vprašati, če so novi ukrepi in uporaba novih tehnologij skladni z ustavo.“
Prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile. Predstavljamo kandidata Evropske ljudske stranke Jeana Clauda Junkerja in kandidata nove združene evropske levice Aleksisa Ciprasa.
Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.
Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Neveljaven email naslov