Kako ujeti ubežnike, ki se izmikajo roki pravice? Policija bi bila verjetno res uspešnejša, če bi dobila več pooblastil, a prikriti preiskovalni ukrepi bi v tem primeru pomenili poseg v pravico do zasebnosti sorodnikov in vseh tistih, ki so morda v stikih z iskano osebo.

Trenutno je na begu 197 Slovencev

Kako ujeti ubežnike, ki se izmikajo roki pravice? Spremljamo kar nekaj odmevnih primerov obsojencev, ki ne želijo prestajati zaporne kazni, med njimi bomo tokrat govorili o tistih, ki zbežijo in ki jih policija bolj ali manj (ne)uspešno išče. Lani so tuji varnostni organi slovenski policiji izročili 85 oseb, v nasprotno smer je potovalo 53 ljudi, trenutno je na begu 197 oseb.

Med njimi je zagotovo najbolj znan in razvpit primer Roberta Časarja, nekdanjega direktorja Luke Koper, ki je bil obsojen na pet let in devet mesecev zapora, pobegnil je neznano kam, iščejo ga že od lanskega marca, na begu se mu je pridružila, kot vse kaže, tudi njegova družina, dodatno je javnost razburila informacija, da je medtem, ko je na begu, celo legaliziral črno gradnjo …

Bi bila policija res uspešnejša pri lovu na ubežnike, če bi ji zakonodaja dopuščala več pooblastil? Mislimo predvsem na izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, kar pomeni tudi prisluškovanje družinskim članom in vsem tistim, ki imajo najverjetneje stike z iskano osebo.

Borut Selan, vodja Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, na to vprašanje ni neposredno odgovoril. “Prisluhi bi nam olajšali delo, vendar to zdaj ni možno. Policija varuje ljudi in podaja predloge, ni pa zakonodajni organ. Ne želimo policijske države.” Pri iskanju oseb se zanašajo na dobro mednarodno sodelovanje z Interpolom in schengenskim območjem.

Odvetnik doktor Blaž Kovačič Mlinar iz Odvetniške zbornice pravi, da večinoma pri izvrševanju kazni zapora ne prihaja do težav, obsojenci se sami zglasijo na prestajanje zaporne kazni, ker vedo, da bodo imeli zaradi tega določene ugodnosti. Opozarja pa, da zaradi tistih nekaj znanih obsojencev, ki se izmikajo, ni primerno spreminjati zakonodaje, če pa bi se spreminjala, je to treba narediti premišljeno.

Odvetnik doktor Blaž Kovačič Mlinar: “Država je z leti dobila ogromna pooblastil na področju naše zasebnosti. Vprašati se moramo, če je zasebnost sploh še vrednota?“

Zanimiva pa je tudi vloga odvetnikov v takih primerih, saj se pogosto zastavlja vprašanje, ali hodijo po robu in celo prestopajo črto dopustnega, ko imajo stike z ubežniki.

“Osebi, ki se izmika zaporu s pobegom, odvetnik seveda ne sme pomagati. S prispevanje k pobegu in skrivanju se odvetnik ne sme ukvarjati in take prakse so obsojanja vredne. Odvetniki nismo svete krave, kot pri vseh drugih pa je tudi med nami nekaj odstotkov pokvarjenih jabolk, in te je treba sankcionirati.”

O morebitnem širjenju pooblastil policije pri iskanju oseb, ki se izogibajo prestajanju zaporne kazni, smo se pogovarjali tudi z namestnikom informacijske pooblaščenke Andrejem Tomšičem, ki meni, da so nekateri novi ukrepi sporni: “Potrebno se je vprašati, če so novi ukrepi in uporaba novih tehnologij skladni z ustavo.“