Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi istospolnim parom omogoča posvojitev otroka. V Sloveniji imamo nekaj čez 40 posvojitev na leto, polovica od njih je mednarodnih. Parov, ki si želijo predvsem zaradi neplodnosti po tej poti priti do otroka, pa je na centrih za socialno delo več kot 500.
V Sloveniji okrog 40 posvojitev na leto, 620 parov trenutno čaka na posvojitev
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi istospolnim parom omogoča posvojitev otroka. V Sloveniji imamo nekaj čez 40 posvojitev na leto, polovica od njih je mednarodnih. Pari si želijo do posvojitve priti predvsem zaradi neplodnosti. “620 parov trenutno čaka na posvojitev, 440 jih je Center za socialno delo že ocenil za primerne,” pravi Ružica Boškić, direktorica Direktorata za družino.
Zato se ti ne glede na spolno usmerjenost pogosto odločajo za mednarodno posvojitev. Največ posvojitev je iz Rusije, Gvineje Bissau, pa tudi iz Ukrajine, uradni meddržavni sporazum pa ima Slovenija sklenjen le z Makedonijo. V tem primeru posvojitve slovenska sodišča lahko le priznajo. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da se iz govorjenja o posvojitvah zrcali veliko nevednosti.
“V posvojitev gre lahko le otrok, katerega starši so neznani ali mrtvi, ali pa so privolili, da gre otrok v posvojitev.”
Ružica Boškić opozarja, da gre pri posvojitvi za skrajni ukrep. “Centri najpogosteje odvzamejo otroka zaradi zanemarjanja v družinah.” Vedno pa centri upoštevajo le največjo korist otroka.
“Posvojitev ni nobena pravica, država omogoča ljudem, da zasnujejo družino. Pomembna je največja korist otroka.”
Glede vprašanja, zakaj stari starši ne morejo posvojiti vnukov, pa Ružica Boškić opozarja, da se s tem otroci znajdejo v nenavadni situaciji glede družinskih razmerij (njihov stric denimo postane njihov brat), hkrati pa pravno veljavno niso več v sorodstvu z drugo vejo družine in niso upravičeni do dedovanja, zato centri te prakse ne dovoljujejo. To pa ne pomeni, da stari starši ne smejo skrbeti za otroka.
“Večina otrok, katerih starši umrejo, ostane pri sorodnikih. Centri ne trgajo otrok iz družin.”
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi istospolnim parom omogoča posvojitev otroka. V Sloveniji imamo nekaj čez 40 posvojitev na leto, polovica od njih je mednarodnih. Parov, ki si želijo predvsem zaradi neplodnosti po tej poti priti do otroka, pa je na centrih za socialno delo več kot 500.
V Sloveniji okrog 40 posvojitev na leto, 620 parov trenutno čaka na posvojitev
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi istospolnim parom omogoča posvojitev otroka. V Sloveniji imamo nekaj čez 40 posvojitev na leto, polovica od njih je mednarodnih. Pari si želijo do posvojitve priti predvsem zaradi neplodnosti. “620 parov trenutno čaka na posvojitev, 440 jih je Center za socialno delo že ocenil za primerne,” pravi Ružica Boškić, direktorica Direktorata za družino.
Zato se ti ne glede na spolno usmerjenost pogosto odločajo za mednarodno posvojitev. Največ posvojitev je iz Rusije, Gvineje Bissau, pa tudi iz Ukrajine, uradni meddržavni sporazum pa ima Slovenija sklenjen le z Makedonijo. V tem primeru posvojitve slovenska sodišča lahko le priznajo. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da se iz govorjenja o posvojitvah zrcali veliko nevednosti.
“V posvojitev gre lahko le otrok, katerega starši so neznani ali mrtvi, ali pa so privolili, da gre otrok v posvojitev.”
Ružica Boškić opozarja, da gre pri posvojitvi za skrajni ukrep. “Centri najpogosteje odvzamejo otroka zaradi zanemarjanja v družinah.” Vedno pa centri upoštevajo le največjo korist otroka.
“Posvojitev ni nobena pravica, država omogoča ljudem, da zasnujejo družino. Pomembna je največja korist otroka.”
Glede vprašanja, zakaj stari starši ne morejo posvojiti vnukov, pa Ružica Boškić opozarja, da se s tem otroci znajdejo v nenavadni situaciji glede družinskih razmerij (njihov stric denimo postane njihov brat), hkrati pa pravno veljavno niso več v sorodstvu z drugo vejo družine in niso upravičeni do dedovanja, zato centri te prakse ne dovoljujejo. To pa ne pomeni, da stari starši ne smejo skrbeti za otroka.
“Večina otrok, katerih starši umrejo, ostane pri sorodnikih. Centri ne trgajo otrok iz družin.”
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Neveljaven email naslov