Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tajna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike TTIP porajajo skrb pred tem, ali bo sporazum prinesel nižanje naših standardov na številnih področjih. Samo na področju kozmetike je v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah pa samo 12.
Bo Evropa s pogodbo odprla svoj trg tudi za prepovedane pesticide? V Združenih državah uporabljajo več kot 80 pesticidov, ki so v Uniji prepovedani. Lahko sporazum res prinese tudi erozijo naših socialnih in demokratičnih standardov? Kako na sporazum gleda kritična javnost v ZDA, tudi na podlagi izkušenj z drugimi prostotrgovinskimi sporazumi? Kaj govorijo zaupni dokumenti, ki so pricurljali v javnost?
Bo prostotrgovinski sporazum prinesel 80 novih pesticidov?
Danes po svetu poteka globalna akcija, ki jo različne nevladne organizacije organizirajo po vsem svetu. Nasprotujejo trgovinskim sporazumom TTIP, CETA in TiSA. Protestni shod je v središču Ljubljane organizirala tudi Koalicija proti tajnim sporazumom z geslom: Kratice, ki kratijo nam pravice!
Preverili smo, kaj o tajnih sporazumih menijo udeleženci protesta v Ljubljani.
Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo oziroma sporazum TTIP naj bi olajšalo nakup in prodajo blaga ter storitev med Evropsko unijo in Združenimi državami. Več kot 1.600.000 državljank in državljanov Evrope pa v TTIP-u vidi sporazum, ki bo marsikaj tudi otežil, predvsem zaščito in razvoj standardov na številnih področjih.
Izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji Ajša Vodnik je prepričana, da bo čezatlantsko partnerstvo prineslo številne nove poslovne priložnosti, gospodarsko rast, odprtje novih delovnih mest in novih ustvarjalnih industrij. Standardi bodo po prepričanju direktorice AmCham postavljeni na zelo visoko raven. “Ne bomo nižali standardov,” pravi, “ampak jih bomo kvečjemu višali.”
V organizaciji Public Citizen’s so prostotrgovinsko politiko ZDA začeli spremljati še pred Severnoameriškim sporazumom o prosti trgovini pred več kot 20 leti. Direktorica mednarodnih kampanj v ameriški nevladni organizaciji Public Citizen’s.
Melinda St. Louis opozarja, da model tako imenovane proste trgovine, ki ga vsiljuje tudi sporazum TTIP, do zdaj ni koristil srednjemu razredu. “V preteklosti so se za preprosto besedno zvezo prosta trgovina skrivali zelo kompleksni in zapleteni dogovori, s katerimi so velike multinacionalne korporacije skušale prikriti svoje interese. S tajnimi trgovinskimi pogajanji so na račun javnosti dosegle to, česar niso mogle na demokratičen način. Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih meril. Zelo jasne so bile glede tega, da je to njihov cilj. Prostotrgovinski sporazumi povzdigujejo korporacije na raven nacionalnih držav.”
“Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih standardov. Zelo jasne so bile, da je to njihov cilj. Prostotrgovinski sporazumi povzdigujejo korporacije na raven nacionalnih držav.”
Melinda St. Louis
V organizaciji Centru za mednarodno okoljsko zakonodajo CIEL so na podlagi zaupnih dokumentov, ki so pricurljali v javnost, in dokumentov, ki jih je Evropska komisija že objavila, so zaskrbljeni, da TTIP niža zdravstvene in okoljske standarde. David Azoulay iz pisarne CIEL v Ženevi opozarja na zastarelo regulacijo kemičnih sredstev v ZDA: “Tako je pomanjkljiva, da Združenim državam ne omogoča niti, da bi prepovedale azbest.« Na področju kozmetike je na primer v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah le 12-ih. »Harmonizacija bi pomenila, da bi nevarnejšo kozmetiko, ki jo uporabljajo v Združenih državah, lahko uporabljali tudi v Evropi.”
Azoulay opozarja, da v ZDA uporabljajo tudi več kot 80 pesticidov, ki so v EU prepovedani ali pa je njihova uporaba zelo omejena: “Pesticidna in kemična industrija želi ta sporazum izkoristiti in z njim prisiliti Evropsko unijo, da bo odprla svoj trg tem prepovedanim pesticidom, ter preprečiti, da bi uveljavila svoja previdnostna načela pri pesticidih, kemičnih snoveh nasploh ter pri zdravju in okolju.” TTIP bi po Azoulayevem mnenju v najboljšem primeru izjemno otežil kakršnokoli izboljšavo že obstoječih standardov.
Direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe opozarja, da v EU standardi še niso povsod idealni: “Ravno se začenja raziskovati in znanstveno utemeljevati ‘koktajl učinek’ pesticidov v hrani. Jasno je, da bo to treba regulirati. S TTIP sporazumom se lahko ustavi vso nadaljnje delo na izboljševanju standardov.”
Tudi na področju hormonskih motilcev, ki lahko vplivajo na razvoj zarodka in povzročajo trajne posledice, je EU v začetni fazi urejanja področja. “Temu industrija zelo močno nasprotuje. V ZDA še niso niti tako daleč, da bi o tem začeli resno razpravljat. TTIP bi pomenil zaustavitev procesov urejanja področja v Evropi.”
Ameriška industrija želi prodreti na evropski trg tudi z gensko spremenjeno hrano in herbicidom glifosat, ki so ga dolgo promovirali kot najmanj škodljiv herbicid. “Zadnje raziskave kažejo sum na njegovo rakotvornost. Trgovinski sporazum lahko blokira marsikaj, kar bi bilo za zdravje ljudi potrebno,” opozarja Anamarija Slabe.
Podobne strahove imajo tudi v ZDA, saj bi nižanje standardov v EU otežil dvig standardov v ZDA. “Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih standardov. Zelo jasne so bile, da je to njihov cilj,” pravi Melinda St. Louis iz organizacije Public Citizen’s.
“Drugi primer so zelo skrajne določbe o intelektualni lastnini, ki v resnici nasprotujejo prosti trgovini. Te določbe širijo monopol velikih farmacevtskih podjetij ali pa na primer Hollywooda. Pri zdravilih to pomeni veliko oviro za proizvodnjo cenovno dostopnejših generičnih zdravil. Tudi aktivisti, ki se bojujejo za svobodni splet, so zelo zaskrbljeni zaradi zahrbtnih določb, ki bodo v sporazumu. Iz tajnih pogajanj o čezatlantskem partnerstvu z Evropo so pricurljale določbe, ki v resnici pomenijo uresničitev sanj velike industrije, namesto da bi izboljšale življenjski standard in preživetje delovnih ljudi.”
“Na podlagi prostotrgovinskih sporazumov lahko tuje korporacije na zasebnih razsodiščih zunaj obstoječega sodnega sistema tožijo državo, če zakonodaja na področjih, ki so v javnem interesu, na primer okolja ali javnega zdravja, zmanjšuje njihov dobiček. Zahtevajo lahko večmilijonske ali celo milijardne odškodnine, ki jih morajo plačati davkoplačevalci,” povzema analize obstoječih prostotrgovinskih sporazumov Melinda St. Louis.
Kot pojasnjujejo v organizaciji Public Citizen’s, je takih tožb vse več. “Zaradi ameriških prostotrgovinskih sporazumov in vlagateljskih pogodb so korporacije iztožile že za več kot 3 milijarde dolarjev davkoplačevalskega denarja, v postopkih, ki še niso končani, pa zahtevajo za več kot 38 milijard odškodnin.”
Goran Lukič iz ZSSS opozarja na primer Veolia proti Egiptu, v okviru katerega je mednarodna korporacija ob pomoči mehanizma ISDS vložila tožbo zaradi dviga minimalne plače. Sporazum bi tako lahko močno posegel tudi na področje delavskih pravic pri nas.
Kot pojasnjuje Andrej Gnezda iz Umanotere, se zaradi opozoril civilne in strokovne javnosti o mehanizmu ISDS, ki omogoča vlaganje tožb investitorjev proti državam na zasebnih razsodiščih, trenutno ne pogajajo. “So pa tudi veliki pritiski, tudi nekateri evropski poslanci se zavzemajo, da bi ta mehanizem ostal del sporazuma. Pričakujemo lahko, da bo v končni različici mehanizem vključen.”
Za steklarno Hrastnik je tržišče ZDA izredno zanimivo. Tam ima potencialno veliko dobrih kupcev, vendar so trenutno veljavne carine in preostali stroški prihoda na trg tako visoki, da je njena konkurenčnost slabša. Generalni direktor Andrej Božič pravi, da bi jim prostotrgovinski sporazum omogočal, da bi veliko leže prodali veliko več. Vendar nasprotuje tajnosti pogajanj. “Menim, da to ni prav. Vsak izmed nas bi moral vsaj približno vedeti, kaj ga čaka. Ne vidim nobenega razloga za tako hudo skrivnostnost. Kadar smo imeli tajne uradne liste, nas je navadno kaj udarilo po glavi.”
Anamarija Slabe meni, da ekonomski interes nikakor ne bi smel prevladati nad zdravjem, socialnimi vidiki in okoljem. “Morali bi se vprašati, ali ne bi bilo mogoče narediti smiselnega trgovinskega sporazuma, ki bi res vključeval samo tehnična merila. To bi bilo zares koristno za gospodarstvo – tako za mala kot za velika podjetja. Bilo bi zelo dobro z vidikov, ki jih navajajo zagovorniki, in tudi pregledno. Očitno to res ni pravi namen tega sporazuma. Vidi se, da gre za izjemno prevladujoč ekonomski interes, ki si skuša podrediti socialno in okoljsko plat, to pa ni sprejemljivo. To ni poštena igra, ni pošteno predstavljanje. Ne gre za čist trgovinski sporazum.”
1260 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Tajna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike TTIP porajajo skrb pred tem, ali bo sporazum prinesel nižanje naših standardov na številnih področjih. Samo na področju kozmetike je v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah pa samo 12.
Bo Evropa s pogodbo odprla svoj trg tudi za prepovedane pesticide? V Združenih državah uporabljajo več kot 80 pesticidov, ki so v Uniji prepovedani. Lahko sporazum res prinese tudi erozijo naših socialnih in demokratičnih standardov? Kako na sporazum gleda kritična javnost v ZDA, tudi na podlagi izkušenj z drugimi prostotrgovinskimi sporazumi? Kaj govorijo zaupni dokumenti, ki so pricurljali v javnost?
Bo prostotrgovinski sporazum prinesel 80 novih pesticidov?
Danes po svetu poteka globalna akcija, ki jo različne nevladne organizacije organizirajo po vsem svetu. Nasprotujejo trgovinskim sporazumom TTIP, CETA in TiSA. Protestni shod je v središču Ljubljane organizirala tudi Koalicija proti tajnim sporazumom z geslom: Kratice, ki kratijo nam pravice!
Preverili smo, kaj o tajnih sporazumih menijo udeleženci protesta v Ljubljani.
Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo oziroma sporazum TTIP naj bi olajšalo nakup in prodajo blaga ter storitev med Evropsko unijo in Združenimi državami. Več kot 1.600.000 državljank in državljanov Evrope pa v TTIP-u vidi sporazum, ki bo marsikaj tudi otežil, predvsem zaščito in razvoj standardov na številnih področjih.
Izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji Ajša Vodnik je prepričana, da bo čezatlantsko partnerstvo prineslo številne nove poslovne priložnosti, gospodarsko rast, odprtje novih delovnih mest in novih ustvarjalnih industrij. Standardi bodo po prepričanju direktorice AmCham postavljeni na zelo visoko raven. “Ne bomo nižali standardov,” pravi, “ampak jih bomo kvečjemu višali.”
V organizaciji Public Citizen’s so prostotrgovinsko politiko ZDA začeli spremljati še pred Severnoameriškim sporazumom o prosti trgovini pred več kot 20 leti. Direktorica mednarodnih kampanj v ameriški nevladni organizaciji Public Citizen’s.
Melinda St. Louis opozarja, da model tako imenovane proste trgovine, ki ga vsiljuje tudi sporazum TTIP, do zdaj ni koristil srednjemu razredu. “V preteklosti so se za preprosto besedno zvezo prosta trgovina skrivali zelo kompleksni in zapleteni dogovori, s katerimi so velike multinacionalne korporacije skušale prikriti svoje interese. S tajnimi trgovinskimi pogajanji so na račun javnosti dosegle to, česar niso mogle na demokratičen način. Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih meril. Zelo jasne so bile glede tega, da je to njihov cilj. Prostotrgovinski sporazumi povzdigujejo korporacije na raven nacionalnih držav.”
“Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih standardov. Zelo jasne so bile, da je to njihov cilj. Prostotrgovinski sporazumi povzdigujejo korporacije na raven nacionalnih držav.”
Melinda St. Louis
V organizaciji Centru za mednarodno okoljsko zakonodajo CIEL so na podlagi zaupnih dokumentov, ki so pricurljali v javnost, in dokumentov, ki jih je Evropska komisija že objavila, so zaskrbljeni, da TTIP niža zdravstvene in okoljske standarde. David Azoulay iz pisarne CIEL v Ženevi opozarja na zastarelo regulacijo kemičnih sredstev v ZDA: “Tako je pomanjkljiva, da Združenim državam ne omogoča niti, da bi prepovedale azbest.« Na področju kozmetike je na primer v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah le 12-ih. »Harmonizacija bi pomenila, da bi nevarnejšo kozmetiko, ki jo uporabljajo v Združenih državah, lahko uporabljali tudi v Evropi.”
Azoulay opozarja, da v ZDA uporabljajo tudi več kot 80 pesticidov, ki so v EU prepovedani ali pa je njihova uporaba zelo omejena: “Pesticidna in kemična industrija želi ta sporazum izkoristiti in z njim prisiliti Evropsko unijo, da bo odprla svoj trg tem prepovedanim pesticidom, ter preprečiti, da bi uveljavila svoja previdnostna načela pri pesticidih, kemičnih snoveh nasploh ter pri zdravju in okolju.” TTIP bi po Azoulayevem mnenju v najboljšem primeru izjemno otežil kakršnokoli izboljšavo že obstoječih standardov.
Direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe opozarja, da v EU standardi še niso povsod idealni: “Ravno se začenja raziskovati in znanstveno utemeljevati ‘koktajl učinek’ pesticidov v hrani. Jasno je, da bo to treba regulirati. S TTIP sporazumom se lahko ustavi vso nadaljnje delo na izboljševanju standardov.”
Tudi na področju hormonskih motilcev, ki lahko vplivajo na razvoj zarodka in povzročajo trajne posledice, je EU v začetni fazi urejanja področja. “Temu industrija zelo močno nasprotuje. V ZDA še niso niti tako daleč, da bi o tem začeli resno razpravljat. TTIP bi pomenil zaustavitev procesov urejanja področja v Evropi.”
Ameriška industrija želi prodreti na evropski trg tudi z gensko spremenjeno hrano in herbicidom glifosat, ki so ga dolgo promovirali kot najmanj škodljiv herbicid. “Zadnje raziskave kažejo sum na njegovo rakotvornost. Trgovinski sporazum lahko blokira marsikaj, kar bi bilo za zdravje ljudi potrebno,” opozarja Anamarija Slabe.
Podobne strahove imajo tudi v ZDA, saj bi nižanje standardov v EU otežil dvig standardov v ZDA. “Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih standardov. Zelo jasne so bile, da je to njihov cilj,” pravi Melinda St. Louis iz organizacije Public Citizen’s.
“Drugi primer so zelo skrajne določbe o intelektualni lastnini, ki v resnici nasprotujejo prosti trgovini. Te določbe širijo monopol velikih farmacevtskih podjetij ali pa na primer Hollywooda. Pri zdravilih to pomeni veliko oviro za proizvodnjo cenovno dostopnejših generičnih zdravil. Tudi aktivisti, ki se bojujejo za svobodni splet, so zelo zaskrbljeni zaradi zahrbtnih določb, ki bodo v sporazumu. Iz tajnih pogajanj o čezatlantskem partnerstvu z Evropo so pricurljale določbe, ki v resnici pomenijo uresničitev sanj velike industrije, namesto da bi izboljšale življenjski standard in preživetje delovnih ljudi.”
“Na podlagi prostotrgovinskih sporazumov lahko tuje korporacije na zasebnih razsodiščih zunaj obstoječega sodnega sistema tožijo državo, če zakonodaja na področjih, ki so v javnem interesu, na primer okolja ali javnega zdravja, zmanjšuje njihov dobiček. Zahtevajo lahko večmilijonske ali celo milijardne odškodnine, ki jih morajo plačati davkoplačevalci,” povzema analize obstoječih prostotrgovinskih sporazumov Melinda St. Louis.
Kot pojasnjujejo v organizaciji Public Citizen’s, je takih tožb vse več. “Zaradi ameriških prostotrgovinskih sporazumov in vlagateljskih pogodb so korporacije iztožile že za več kot 3 milijarde dolarjev davkoplačevalskega denarja, v postopkih, ki še niso končani, pa zahtevajo za več kot 38 milijard odškodnin.”
Goran Lukič iz ZSSS opozarja na primer Veolia proti Egiptu, v okviru katerega je mednarodna korporacija ob pomoči mehanizma ISDS vložila tožbo zaradi dviga minimalne plače. Sporazum bi tako lahko močno posegel tudi na področje delavskih pravic pri nas.
Kot pojasnjuje Andrej Gnezda iz Umanotere, se zaradi opozoril civilne in strokovne javnosti o mehanizmu ISDS, ki omogoča vlaganje tožb investitorjev proti državam na zasebnih razsodiščih, trenutno ne pogajajo. “So pa tudi veliki pritiski, tudi nekateri evropski poslanci se zavzemajo, da bi ta mehanizem ostal del sporazuma. Pričakujemo lahko, da bo v končni različici mehanizem vključen.”
Za steklarno Hrastnik je tržišče ZDA izredno zanimivo. Tam ima potencialno veliko dobrih kupcev, vendar so trenutno veljavne carine in preostali stroški prihoda na trg tako visoki, da je njena konkurenčnost slabša. Generalni direktor Andrej Božič pravi, da bi jim prostotrgovinski sporazum omogočal, da bi veliko leže prodali veliko več. Vendar nasprotuje tajnosti pogajanj. “Menim, da to ni prav. Vsak izmed nas bi moral vsaj približno vedeti, kaj ga čaka. Ne vidim nobenega razloga za tako hudo skrivnostnost. Kadar smo imeli tajne uradne liste, nas je navadno kaj udarilo po glavi.”
Anamarija Slabe meni, da ekonomski interes nikakor ne bi smel prevladati nad zdravjem, socialnimi vidiki in okoljem. “Morali bi se vprašati, ali ne bi bilo mogoče narediti smiselnega trgovinskega sporazuma, ki bi res vključeval samo tehnična merila. To bi bilo zares koristno za gospodarstvo – tako za mala kot za velika podjetja. Bilo bi zelo dobro z vidikov, ki jih navajajo zagovorniki, in tudi pregledno. Očitno to res ni pravi namen tega sporazuma. Vidi se, da gre za izjemno prevladujoč ekonomski interes, ki si skuša podrediti socialno in okoljsko plat, to pa ni sprejemljivo. To ni poštena igra, ni pošteno predstavljanje. Ne gre za čist trgovinski sporazum.”
Nobenega zdravila ni, s katerim bi vam čudežno skopnela teža. No, vsaj tako se je reklo do nedavnega. Potem ko je pred nekaj leti prišlo na trg kot nova sila v boju zoper sladkorno bolezen, se je vmes izkazalo, da je uspešno tudi pri hujšanju. Ozempic ni več le farmacevtski pojem, ampak predvsem popkulturni in finančni fenomen, ob čemer se v tokratni oddaji sprašujemo, ali ni navdušenje nad njim preuranjeno in kaj dejansko pomeni iskanje idealne teže z njim.
Pomladi je dvignila prah informacija o načrtih za privatizacijo Pošte Slovenije. Na srečo se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj ta državna družba ostaja med strateškimi naložbami. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju in kaj pravijo poštni delavci na terenu in kaj uprava.
Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.
Je prodaja beljakovinskih prehranskih dodatkov nuja ali marketinški trik? Ali vas bolj prepriča embalaža navadnega pudinga ali tista, na kateri piše dodanih 20 g beljakovin? Kako šibki smo ljudje, ko gre za prehransko svetovanje, in kako hitro podležemo nekaterim praznim obljubam? O tako imenovani proteinomaniji bomo govorili v tokratnem Vročem mikrofonu. In se spraševali, ali je več beljakovin tudi zares bolje za naše telo.
Bolgarija je s slovenske perspektive slabo poznana članica Evropske unije. Pred dnevi so imeli že šeste parlamentarne volitve v treh letih, ki pa niso prinesle konca politični nestabilnosti. Največja sistemska težava te 6,5-milijonske države je korupcija, ki poleg inflacije in najnižjih plač v Evropski uniji zavira že nekaj časa napovedan prevzem evra. Poleg čudovitih gora in obale pa Bolgarija premore tudi pozitivne zgodbe in vizije. V reportaži od blizu spoznamo politično, družbeno, znanstveno, kulturno, podjetniško … Bolgarijo.
V zadnjih letih se dogaja največji prenos premoženja od revnih k bogatim v zgodovini. Število premožnih še nikoli ni bilo tako visoko kot v 2023. Kako v kontekstu globalnih izkoriščevalskih trendov preiti v trajnostne ekonomske modele, ki poslovno uspešnost združujejo z ekološko odgovornostjo in družbeno pravičnostjo? Kako inovativne prakse spreminjajo gospodarstvo in poslovne modele in postajajo vzor trajnostne preobrazbe?
Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?
Zdi se, da je zadnja leta med študenti kot pomoč pri učenju močno razširjena uporaba farmakoloških sredstev za krepitev kognitivnih sposobnosti. Čeprav gre po večini za načeloma varna zdravila, ki se predpisujejo predvsem za zdravljenje hiperaktivnosti in narkolepsije, pa njihova uporaba pri zdravih posameznikih prinaša določena nepotrebna tveganja. Kako varno je jemanje tako imenovanih pametnih drog? Kako učinkovite so in kakšna tveganja prinašajo?
Čigavo je geslo: Kdor ne skače, ni Sloven'c? S ponarodelim navijaškim vzklikom se lahko poistoveti vsakdo. Poteza trgovca, ki je pridobil pravice za njegovo uporabo, je razjezila mnoge. Kako bo ukrepal olimpijski komite, kaj pravijo navijači in ali lahko Urad za intelektualno lastnino razveljavi svojo odločitev?
Prihajajoče volitve v Evropski parlament niso prve, ki jih razglašamo za prelomne. V katerih za javnost relevantnih pogledih to vendarle so, se pogovajamo s strokovnjakom za mednarodne odnose dr. Markom Lovcem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Z njegovo pomočjo skušamo osvetliti mednarodnopolitični kontekst s prevladujočimi vplivi na potek predvolilnih kampanj ter obravnavati poglavitne teme, ki zaznamujejo letošnjo predvolilno dinamiko: vojni v Ukrajini in Palestini ter (nezakonite) migracije in porast priljubljenosti apologetov skrajno desničarskih ideologij.
Povprečen Slovenec ve o sodobni Romuniji približno toliko kot povprečen Romun o moderni Sloveniji: tako rekoč ničesar. Diktator Ceausescu, grof Drakula, slikovita Transilvanija in avtomobilsko podjetje Dacia so ponavadi edine asociacije na to dinamično državo, ki leži med Črnim morjem in Karpati na Balkanu. Od leta 2007 je članica Evropske unije in od takrat tudi eno najhitreje rastočih gospodarstev v njej, zato niti ni čudno, da so Romuni med najbolj naklonjenimi evropskim integracijam izmed vseh Evropejcev. Kakšno je ozračje v državi v supervolilnem letu, ko bodo imeli v Romuniji ne le evropske in hkrati lokalne, ampak do konca leta še predsedniške in parlamentarne volitve?
Zagotovo ste sami že doživeli, če niste ravno tip človeka, ki bi se na morju nastavljal soncu, da ste ob prihodu domov prejeli začudene poglede in vprašanja: "Si sploh bila na morju? Saj si bela kot jogurt!". Sinonim za obisk morja je bila namreč zagorela koža. Z leti se je sicer ozaveščenost o škodljivosti sonca in nujnosti zaščite pred njim povečala, a še vedno ne dovolj, če pogledamo statistiko obolevnosti za kožnim rakom, predvsem malignim melanomom, ki se še vedno povečuje. Ob svetovnem dnevu Sonca še enkrat ponovimo osnove zaščite kože pred UV-sevanjem in pomen samopregledovanja, ki lahko vam ali bližnjemu reši življenje, saj je melanom 100-odstotno ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj.
Nikolaj Krastev je bolgarski politični analitik, novinar in urednik. Je odličen poznavalec dogajanja na Zahodnem Balkanu, dolga leta je bil dopisnik iz Beograda, dopisniški mandat je preživel tudi v Moskvi. Sestaja se z rusko opozicijo in je o njej posnel televizijski dokumentarec. Pogovarjamo se o dogajanju v regiji, o vplivu Rusije in Turčije. Kakšna je prihodnost Balkana in zakaj bi lahko Slovenija bolje izkoristila svoje dobro ime. Tudi o tem, zakaj ničesar ne vemo o Bolgariji, kjer bodo imeli že šeste volitve v samo treh letih. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Gospodarska, migrantska, covidna, zdravstvena, podnebna, energetska kriza, vojna za vojno … Nenehna kriza postaja nova normalnost. Kakšen način vladanja bolj ustreza krizi, kako se v krizi odziva pravo, kako mediji? Kako nenehna kriza vpliva na neenakost?
Pred natanko enim tednom je skupina študentov zasegla prostore Fakultete za družbene vede. Protest, ki so ga poimenovali "Nič tišine do svobodne Palestine", je bil eden odmevnejših študentskih protestov v zadnjem času. Zdi se, da so ti po 60. in 70. letih prejšnjega stoletja kar nekako zamrli. Najodmevnejši so v zadnjem času zagotovo propalestinski študentski protesti v Združenih državah Amerike.
Razmere na trgu dela so danes povsem drugačne, kot so bile še pred nekaj leti. Brezposelnost je rekordno nizka, delodajalci pa med seboj tekmujejo za najbolj iskane kadre, zanimivi so postali ljudje s statusom invalida in pa kadri, ki jih še pred tremi leti ne bi zaposlili pod nobenim pogojem.
Lahko bi se vprašali kako je mogoče, da neko umetniško delo v tujini doseže vrednost več kot 150 milijonov evrov, kot na primer slika Marilyn Monroe, ki jo je ustvaril Andy Warhol in so zanjo leta 2022 iztržili več kot 176 milijonov evrov. Največji trg zbirateljev je ameriški, zelo močna je Kitajska, med evropskimi so to Francija, Nemčija, Italija, Anglija. Močni umetniški trgi so torej tisti, ki imajo v ozadju močno ekonomijo. Pri nas umetniških slik, za katere bi iztržili sedemmestni znesek, ni. V Sloveniji so po tržni vrednosti v vrhu dela slikarja in grafika Zorana Mušiča, pa tudi naših impresionistov Groharja, Jakopiča in Jame. Tisti, ki se odločijo podati v ta, predvsem "drag šport", pa morajo biti zelo pozorni. Na trgu, predvsem na spletu, so tudi ponaredki saj tam kjer je povpraševanje, je tudi ponarejanje, pa naj gre za umetniška dela, drage kamne ali hrano.
Makedonija velja za eno večjih osmoljenk med državami. Zaradi zahtev Grčije se je celo preimenovala, vmes postala članica Nata, zdaj pa njeno približevanje Evropski uniji blokira Bolgarija. Od leta 2019 se država z imenom Severna Makedonija spoprijema z rednimi političnimi krizami, na volitvah bodo jutri izbrali tako novega predsednika kot nov parlament, saj je vlada pred tedni odstopila. Povprečne plače in pokojnine so nizke, življenjski stroški se povečujejo, zato ni čudno, da v državi vladata dve epidemiji: korupcija in izseljevanje. Kakšna prihodnost čaka najbolj južno republiko nekdanje Jugoslavije, na čem gradijo optimizem, kako domovino vidijo Makedonci, ki živijo v Sloveniji …
Prvega maja 2004 so marsikje po Sloveniji poleg slovenske trobojnice zaplapolale tudi evropske zastave. Slovenija je poleg devetih drugih držav vstopila v Evropsko unijo, za kar smo se s skoraj 90 odstotno večino odločili na posvetovalnem referendumu leto prej. Ena največjih prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je potekala v Novi Gorici. Na slovesnosti z naslovom 'Dve Gorici - eno mesto: skupaj v Evropi' je bil slavnostni govornik tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Gorica in Nova Gorica sta med evropskimi državami zagotovo posebni saj je nekdanja meja potekala med dvema mestoma, dobesedno med dvema ulicama. Kakšni so spomini na nekdanjo mejo, zakaj je bilo na slovesnosti pred 20imi leti tako čustveno vzdušje in kako je vstop v EU vplival na prebivalce Goriške? Zvočno razglednico iz Nove Gorice pošilja Nataša Uršič. V Gornji Radgoni so vstop v Evropsko unijo dočakali ob Odi radosti, dvigu zastav, ognjemetu in spustu 25-ih ladjic po Muri. Kako je to vplivalo na delovanje obmejnega mesta in na povezovanje ter druženje sosedov? Kako se pri mladih pozna, da je Avstrija tako blizu? Kako gledajo na ti desetletji domačini? Obetali so si napredek, hiter razvoj in blaginjo, se je vse to izpolnilo? Iz Gornje Radgone je radijsko razglednico poslala Sara Zmrzlak. Skupaj s Slovenijo je v Evropsko unijo vstopila tudi naša vzhodna soseda Madžarska, kar je svoj pečat pustilo tudi v Prekmurju. Lendava je naše najvzhodnejše mesto, občino sestavlja 23 naselij. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je v njih živelo nekaj več kot 12, danes pa zgolj dobrih 10 tisoč ljudi. Z najvišjim razglednim stolpom in drugimi atrakcijami, zlasti razstavami svetovnih likovnih umetnikov, pa je vse bolj privlačna tako za domače kot tuje turiste. Lendava je dvojezično območje, na katerem poleg pripadnikov madžarskega naroda živijo še Hrvati in Romi, svoj pečat puščajo tudi Primorci, potomci Judov in drugi. Multikulturnosti Lendave je vstop naše in okoliških držav v Evropsko unijo ponudil še več možnosti za razvoj, ki pa so jih nadgradili s širitvijo schengenskega območja. Razglednico iz Lendave pošilja Lidija Kosi.
Pred kratkim smo zaznamovali 54. svetovni dan zemlje, katerega vloga je, da nas vsako leto opomni, kako pomembno je, da skrbimo za naš planet. V več kot petdesetih letih se je marsikaj spremenilo. Zaradi podnebnih sprememb Zemlja nikoli več ne bo to, kar je bila, in “skrb” zanjo hitro preide v krivdo, strah in obup. Kognitivni znanstveniki so te občutke zaobjeli v pojmu podnebna tesnoba ali ekoanksioznost. Zakaj je torej pomembno, da pri soočanju z okoljsko krizo naslovimo ravno naše duševno zdravje?
Neveljaven email naslov