Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tajna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike TTIP porajajo skrb pred tem, ali bo sporazum prinesel nižanje naših standardov na številnih področjih. Samo na področju kozmetike je v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah pa samo 12.
Bo Evropa s pogodbo odprla svoj trg tudi za prepovedane pesticide? V Združenih državah uporabljajo več kot 80 pesticidov, ki so v Uniji prepovedani. Lahko sporazum res prinese tudi erozijo naših socialnih in demokratičnih standardov? Kako na sporazum gleda kritična javnost v ZDA, tudi na podlagi izkušenj z drugimi prostotrgovinskimi sporazumi? Kaj govorijo zaupni dokumenti, ki so pricurljali v javnost?
Bo prostotrgovinski sporazum prinesel 80 novih pesticidov?
Danes po svetu poteka globalna akcija, ki jo različne nevladne organizacije organizirajo po vsem svetu. Nasprotujejo trgovinskim sporazumom TTIP, CETA in TiSA. Protestni shod je v središču Ljubljane organizirala tudi Koalicija proti tajnim sporazumom z geslom: Kratice, ki kratijo nam pravice!
Preverili smo, kaj o tajnih sporazumih menijo udeleženci protesta v Ljubljani.
Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo oziroma sporazum TTIP naj bi olajšalo nakup in prodajo blaga ter storitev med Evropsko unijo in Združenimi državami. Več kot 1.600.000 državljank in državljanov Evrope pa v TTIP-u vidi sporazum, ki bo marsikaj tudi otežil, predvsem zaščito in razvoj standardov na številnih področjih.
Izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji Ajša Vodnik je prepričana, da bo čezatlantsko partnerstvo prineslo številne nove poslovne priložnosti, gospodarsko rast, odprtje novih delovnih mest in novih ustvarjalnih industrij. Standardi bodo po prepričanju direktorice AmCham postavljeni na zelo visoko raven. “Ne bomo nižali standardov,” pravi, “ampak jih bomo kvečjemu višali.”
V organizaciji Public Citizen’s so prostotrgovinsko politiko ZDA začeli spremljati še pred Severnoameriškim sporazumom o prosti trgovini pred več kot 20 leti. Direktorica mednarodnih kampanj v ameriški nevladni organizaciji Public Citizen’s.
Melinda St. Louis opozarja, da model tako imenovane proste trgovine, ki ga vsiljuje tudi sporazum TTIP, do zdaj ni koristil srednjemu razredu. “V preteklosti so se za preprosto besedno zvezo prosta trgovina skrivali zelo kompleksni in zapleteni dogovori, s katerimi so velike multinacionalne korporacije skušale prikriti svoje interese. S tajnimi trgovinskimi pogajanji so na račun javnosti dosegle to, česar niso mogle na demokratičen način. Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih meril. Zelo jasne so bile glede tega, da je to njihov cilj. Prostotrgovinski sporazumi povzdigujejo korporacije na raven nacionalnih držav.”
“Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih standardov. Zelo jasne so bile, da je to njihov cilj. Prostotrgovinski sporazumi povzdigujejo korporacije na raven nacionalnih držav.”
Melinda St. Louis
V organizaciji Centru za mednarodno okoljsko zakonodajo CIEL so na podlagi zaupnih dokumentov, ki so pricurljali v javnost, in dokumentov, ki jih je Evropska komisija že objavila, so zaskrbljeni, da TTIP niža zdravstvene in okoljske standarde. David Azoulay iz pisarne CIEL v Ženevi opozarja na zastarelo regulacijo kemičnih sredstev v ZDA: “Tako je pomanjkljiva, da Združenim državam ne omogoča niti, da bi prepovedale azbest.« Na področju kozmetike je na primer v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah le 12-ih. »Harmonizacija bi pomenila, da bi nevarnejšo kozmetiko, ki jo uporabljajo v Združenih državah, lahko uporabljali tudi v Evropi.”
Azoulay opozarja, da v ZDA uporabljajo tudi več kot 80 pesticidov, ki so v EU prepovedani ali pa je njihova uporaba zelo omejena: “Pesticidna in kemična industrija želi ta sporazum izkoristiti in z njim prisiliti Evropsko unijo, da bo odprla svoj trg tem prepovedanim pesticidom, ter preprečiti, da bi uveljavila svoja previdnostna načela pri pesticidih, kemičnih snoveh nasploh ter pri zdravju in okolju.” TTIP bi po Azoulayevem mnenju v najboljšem primeru izjemno otežil kakršnokoli izboljšavo že obstoječih standardov.
Direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe opozarja, da v EU standardi še niso povsod idealni: “Ravno se začenja raziskovati in znanstveno utemeljevati ‘koktajl učinek’ pesticidov v hrani. Jasno je, da bo to treba regulirati. S TTIP sporazumom se lahko ustavi vso nadaljnje delo na izboljševanju standardov.”
Tudi na področju hormonskih motilcev, ki lahko vplivajo na razvoj zarodka in povzročajo trajne posledice, je EU v začetni fazi urejanja področja. “Temu industrija zelo močno nasprotuje. V ZDA še niso niti tako daleč, da bi o tem začeli resno razpravljat. TTIP bi pomenil zaustavitev procesov urejanja področja v Evropi.”
Ameriška industrija želi prodreti na evropski trg tudi z gensko spremenjeno hrano in herbicidom glifosat, ki so ga dolgo promovirali kot najmanj škodljiv herbicid. “Zadnje raziskave kažejo sum na njegovo rakotvornost. Trgovinski sporazum lahko blokira marsikaj, kar bi bilo za zdravje ljudi potrebno,” opozarja Anamarija Slabe.
Podobne strahove imajo tudi v ZDA, saj bi nižanje standardov v EU otežil dvig standardov v ZDA. “Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih standardov. Zelo jasne so bile, da je to njihov cilj,” pravi Melinda St. Louis iz organizacije Public Citizen’s.
“Drugi primer so zelo skrajne določbe o intelektualni lastnini, ki v resnici nasprotujejo prosti trgovini. Te določbe širijo monopol velikih farmacevtskih podjetij ali pa na primer Hollywooda. Pri zdravilih to pomeni veliko oviro za proizvodnjo cenovno dostopnejših generičnih zdravil. Tudi aktivisti, ki se bojujejo za svobodni splet, so zelo zaskrbljeni zaradi zahrbtnih določb, ki bodo v sporazumu. Iz tajnih pogajanj o čezatlantskem partnerstvu z Evropo so pricurljale določbe, ki v resnici pomenijo uresničitev sanj velike industrije, namesto da bi izboljšale življenjski standard in preživetje delovnih ljudi.”
“Na podlagi prostotrgovinskih sporazumov lahko tuje korporacije na zasebnih razsodiščih zunaj obstoječega sodnega sistema tožijo državo, če zakonodaja na področjih, ki so v javnem interesu, na primer okolja ali javnega zdravja, zmanjšuje njihov dobiček. Zahtevajo lahko večmilijonske ali celo milijardne odškodnine, ki jih morajo plačati davkoplačevalci,” povzema analize obstoječih prostotrgovinskih sporazumov Melinda St. Louis.
Kot pojasnjujejo v organizaciji Public Citizen’s, je takih tožb vse več. “Zaradi ameriških prostotrgovinskih sporazumov in vlagateljskih pogodb so korporacije iztožile že za več kot 3 milijarde dolarjev davkoplačevalskega denarja, v postopkih, ki še niso končani, pa zahtevajo za več kot 38 milijard odškodnin.”
Goran Lukič iz ZSSS opozarja na primer Veolia proti Egiptu, v okviru katerega je mednarodna korporacija ob pomoči mehanizma ISDS vložila tožbo zaradi dviga minimalne plače. Sporazum bi tako lahko močno posegel tudi na področje delavskih pravic pri nas.
Kot pojasnjuje Andrej Gnezda iz Umanotere, se zaradi opozoril civilne in strokovne javnosti o mehanizmu ISDS, ki omogoča vlaganje tožb investitorjev proti državam na zasebnih razsodiščih, trenutno ne pogajajo. “So pa tudi veliki pritiski, tudi nekateri evropski poslanci se zavzemajo, da bi ta mehanizem ostal del sporazuma. Pričakujemo lahko, da bo v končni različici mehanizem vključen.”
Za steklarno Hrastnik je tržišče ZDA izredno zanimivo. Tam ima potencialno veliko dobrih kupcev, vendar so trenutno veljavne carine in preostali stroški prihoda na trg tako visoki, da je njena konkurenčnost slabša. Generalni direktor Andrej Božič pravi, da bi jim prostotrgovinski sporazum omogočal, da bi veliko leže prodali veliko več. Vendar nasprotuje tajnosti pogajanj. “Menim, da to ni prav. Vsak izmed nas bi moral vsaj približno vedeti, kaj ga čaka. Ne vidim nobenega razloga za tako hudo skrivnostnost. Kadar smo imeli tajne uradne liste, nas je navadno kaj udarilo po glavi.”
Anamarija Slabe meni, da ekonomski interes nikakor ne bi smel prevladati nad zdravjem, socialnimi vidiki in okoljem. “Morali bi se vprašati, ali ne bi bilo mogoče narediti smiselnega trgovinskega sporazuma, ki bi res vključeval samo tehnična merila. To bi bilo zares koristno za gospodarstvo – tako za mala kot za velika podjetja. Bilo bi zelo dobro z vidikov, ki jih navajajo zagovorniki, in tudi pregledno. Očitno to res ni pravi namen tega sporazuma. Vidi se, da gre za izjemno prevladujoč ekonomski interes, ki si skuša podrediti socialno in okoljsko plat, to pa ni sprejemljivo. To ni poštena igra, ni pošteno predstavljanje. Ne gre za čist trgovinski sporazum.”
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Tajna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike TTIP porajajo skrb pred tem, ali bo sporazum prinesel nižanje naših standardov na številnih področjih. Samo na področju kozmetike je v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah pa samo 12.
Bo Evropa s pogodbo odprla svoj trg tudi za prepovedane pesticide? V Združenih državah uporabljajo več kot 80 pesticidov, ki so v Uniji prepovedani. Lahko sporazum res prinese tudi erozijo naših socialnih in demokratičnih standardov? Kako na sporazum gleda kritična javnost v ZDA, tudi na podlagi izkušenj z drugimi prostotrgovinskimi sporazumi? Kaj govorijo zaupni dokumenti, ki so pricurljali v javnost?
Bo prostotrgovinski sporazum prinesel 80 novih pesticidov?
Danes po svetu poteka globalna akcija, ki jo različne nevladne organizacije organizirajo po vsem svetu. Nasprotujejo trgovinskim sporazumom TTIP, CETA in TiSA. Protestni shod je v središču Ljubljane organizirala tudi Koalicija proti tajnim sporazumom z geslom: Kratice, ki kratijo nam pravice!
Preverili smo, kaj o tajnih sporazumih menijo udeleženci protesta v Ljubljani.
Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo oziroma sporazum TTIP naj bi olajšalo nakup in prodajo blaga ter storitev med Evropsko unijo in Združenimi državami. Več kot 1.600.000 državljank in državljanov Evrope pa v TTIP-u vidi sporazum, ki bo marsikaj tudi otežil, predvsem zaščito in razvoj standardov na številnih področjih.
Izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji Ajša Vodnik je prepričana, da bo čezatlantsko partnerstvo prineslo številne nove poslovne priložnosti, gospodarsko rast, odprtje novih delovnih mest in novih ustvarjalnih industrij. Standardi bodo po prepričanju direktorice AmCham postavljeni na zelo visoko raven. “Ne bomo nižali standardov,” pravi, “ampak jih bomo kvečjemu višali.”
V organizaciji Public Citizen’s so prostotrgovinsko politiko ZDA začeli spremljati še pred Severnoameriškim sporazumom o prosti trgovini pred več kot 20 leti. Direktorica mednarodnih kampanj v ameriški nevladni organizaciji Public Citizen’s.
Melinda St. Louis opozarja, da model tako imenovane proste trgovine, ki ga vsiljuje tudi sporazum TTIP, do zdaj ni koristil srednjemu razredu. “V preteklosti so se za preprosto besedno zvezo prosta trgovina skrivali zelo kompleksni in zapleteni dogovori, s katerimi so velike multinacionalne korporacije skušale prikriti svoje interese. S tajnimi trgovinskimi pogajanji so na račun javnosti dosegle to, česar niso mogle na demokratičen način. Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih meril. Zelo jasne so bile glede tega, da je to njihov cilj. Prostotrgovinski sporazumi povzdigujejo korporacije na raven nacionalnih držav.”
“Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih standardov. Zelo jasne so bile, da je to njihov cilj. Prostotrgovinski sporazumi povzdigujejo korporacije na raven nacionalnih držav.”
Melinda St. Louis
V organizaciji Centru za mednarodno okoljsko zakonodajo CIEL so na podlagi zaupnih dokumentov, ki so pricurljali v javnost, in dokumentov, ki jih je Evropska komisija že objavila, so zaskrbljeni, da TTIP niža zdravstvene in okoljske standarde. David Azoulay iz pisarne CIEL v Ženevi opozarja na zastarelo regulacijo kemičnih sredstev v ZDA: “Tako je pomanjkljiva, da Združenim državam ne omogoča niti, da bi prepovedale azbest.« Na področju kozmetike je na primer v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah le 12-ih. »Harmonizacija bi pomenila, da bi nevarnejšo kozmetiko, ki jo uporabljajo v Združenih državah, lahko uporabljali tudi v Evropi.”
Azoulay opozarja, da v ZDA uporabljajo tudi več kot 80 pesticidov, ki so v EU prepovedani ali pa je njihova uporaba zelo omejena: “Pesticidna in kemična industrija želi ta sporazum izkoristiti in z njim prisiliti Evropsko unijo, da bo odprla svoj trg tem prepovedanim pesticidom, ter preprečiti, da bi uveljavila svoja previdnostna načela pri pesticidih, kemičnih snoveh nasploh ter pri zdravju in okolju.” TTIP bi po Azoulayevem mnenju v najboljšem primeru izjemno otežil kakršnokoli izboljšavo že obstoječih standardov.
Direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe opozarja, da v EU standardi še niso povsod idealni: “Ravno se začenja raziskovati in znanstveno utemeljevati ‘koktajl učinek’ pesticidov v hrani. Jasno je, da bo to treba regulirati. S TTIP sporazumom se lahko ustavi vso nadaljnje delo na izboljševanju standardov.”
Tudi na področju hormonskih motilcev, ki lahko vplivajo na razvoj zarodka in povzročajo trajne posledice, je EU v začetni fazi urejanja področja. “Temu industrija zelo močno nasprotuje. V ZDA še niso niti tako daleč, da bi o tem začeli resno razpravljat. TTIP bi pomenil zaustavitev procesov urejanja področja v Evropi.”
Ameriška industrija želi prodreti na evropski trg tudi z gensko spremenjeno hrano in herbicidom glifosat, ki so ga dolgo promovirali kot najmanj škodljiv herbicid. “Zadnje raziskave kažejo sum na njegovo rakotvornost. Trgovinski sporazum lahko blokira marsikaj, kar bi bilo za zdravje ljudi potrebno,” opozarja Anamarija Slabe.
Podobne strahove imajo tudi v ZDA, saj bi nižanje standardov v EU otežil dvig standardov v ZDA. “Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih standardov. Zelo jasne so bile, da je to njihov cilj,” pravi Melinda St. Louis iz organizacije Public Citizen’s.
“Drugi primer so zelo skrajne določbe o intelektualni lastnini, ki v resnici nasprotujejo prosti trgovini. Te določbe širijo monopol velikih farmacevtskih podjetij ali pa na primer Hollywooda. Pri zdravilih to pomeni veliko oviro za proizvodnjo cenovno dostopnejših generičnih zdravil. Tudi aktivisti, ki se bojujejo za svobodni splet, so zelo zaskrbljeni zaradi zahrbtnih določb, ki bodo v sporazumu. Iz tajnih pogajanj o čezatlantskem partnerstvu z Evropo so pricurljale določbe, ki v resnici pomenijo uresničitev sanj velike industrije, namesto da bi izboljšale življenjski standard in preživetje delovnih ljudi.”
“Na podlagi prostotrgovinskih sporazumov lahko tuje korporacije na zasebnih razsodiščih zunaj obstoječega sodnega sistema tožijo državo, če zakonodaja na področjih, ki so v javnem interesu, na primer okolja ali javnega zdravja, zmanjšuje njihov dobiček. Zahtevajo lahko večmilijonske ali celo milijardne odškodnine, ki jih morajo plačati davkoplačevalci,” povzema analize obstoječih prostotrgovinskih sporazumov Melinda St. Louis.
Kot pojasnjujejo v organizaciji Public Citizen’s, je takih tožb vse več. “Zaradi ameriških prostotrgovinskih sporazumov in vlagateljskih pogodb so korporacije iztožile že za več kot 3 milijarde dolarjev davkoplačevalskega denarja, v postopkih, ki še niso končani, pa zahtevajo za več kot 38 milijard odškodnin.”
Goran Lukič iz ZSSS opozarja na primer Veolia proti Egiptu, v okviru katerega je mednarodna korporacija ob pomoči mehanizma ISDS vložila tožbo zaradi dviga minimalne plače. Sporazum bi tako lahko močno posegel tudi na področje delavskih pravic pri nas.
Kot pojasnjuje Andrej Gnezda iz Umanotere, se zaradi opozoril civilne in strokovne javnosti o mehanizmu ISDS, ki omogoča vlaganje tožb investitorjev proti državam na zasebnih razsodiščih, trenutno ne pogajajo. “So pa tudi veliki pritiski, tudi nekateri evropski poslanci se zavzemajo, da bi ta mehanizem ostal del sporazuma. Pričakujemo lahko, da bo v končni različici mehanizem vključen.”
Za steklarno Hrastnik je tržišče ZDA izredno zanimivo. Tam ima potencialno veliko dobrih kupcev, vendar so trenutno veljavne carine in preostali stroški prihoda na trg tako visoki, da je njena konkurenčnost slabša. Generalni direktor Andrej Božič pravi, da bi jim prostotrgovinski sporazum omogočal, da bi veliko leže prodali veliko več. Vendar nasprotuje tajnosti pogajanj. “Menim, da to ni prav. Vsak izmed nas bi moral vsaj približno vedeti, kaj ga čaka. Ne vidim nobenega razloga za tako hudo skrivnostnost. Kadar smo imeli tajne uradne liste, nas je navadno kaj udarilo po glavi.”
Anamarija Slabe meni, da ekonomski interes nikakor ne bi smel prevladati nad zdravjem, socialnimi vidiki in okoljem. “Morali bi se vprašati, ali ne bi bilo mogoče narediti smiselnega trgovinskega sporazuma, ki bi res vključeval samo tehnična merila. To bi bilo zares koristno za gospodarstvo – tako za mala kot za velika podjetja. Bilo bi zelo dobro z vidikov, ki jih navajajo zagovorniki, in tudi pregledno. Očitno to res ni pravi namen tega sporazuma. Vidi se, da gre za izjemno prevladujoč ekonomski interes, ki si skuša podrediti socialno in okoljsko plat, to pa ni sprejemljivo. To ni poštena igra, ni pošteno predstavljanje. Ne gre za čist trgovinski sporazum.”
Škotska se v četrtek na referendumu odloča o tem, ali bo postala samostojna ali še naprej ostaja v Združenem Kraljestvu. Zadnje dni, ko je postala verjetna tudi zmaga zagovornikov samostojnosti, so se zato začela postavljati tudi vprašanja, ki prej niso bila toliko aktualna. Kaj bi se zgodilo s Škotskim članstvom v EU, katero valuto bi Škoti uporabljali. Kakšen je utrip na Škotskem dva dni pred referendumom, česa se bojijo in česa veselijo? Ter predvsem – ali lahko škotski referendum vpliva na procese osamosvajanja v drugih podobnih primerih, predvsem v Kataloniji?
Včeraj se je uradno iztekel rok za vložitev kandidatur za letošnje lokalne volitve. Uradno bodo kandidati za župane ter mestne in občinske svete znani najkasneje prihodnji petek, so pa že zdaj znani izzivi, ki lokalno samoupravo čakajo tudi pod novimi ali starimi župani. Jasno je, da je učinkovitost številnih občin nižja tudi zaradi kadrovskega primanjkljaja, predvsem pa bi po mnenju Boštjana Brezovnika iz mariborske pravne fakultete občine svoje naloge lahko v popolnosti opravile šele z vpeljavo druge ravni lokalne samouprave, kot so denimo pokrajine. S čim se bodo spopadli novo imenovani župani?
Evropske države so za zmanjševanje svojih finančnih primanjkljajev zadnja leta začele iskati bolj inovativne in hkrati sporne načine. Možnost prodaje potnega lista za denar ali neposredne naložbe so doslej prek najrazličnejših »investicijskih programov« ponujale predvsem karibske državice, v zadnjih letih pa so model kopirale tudi nekatere članice EU; najbolj razvpit je primer Malte, o tovrstnem privabljanju tujih investicij ravno zdaj intenzivno razmišljajo tudi Hrvaškem. Ali o tem razmišljamo tudi v pri nas? Koliko stane slovensko državljanstvo? In predvsem, kje so prednosti in kje pasti takega podeljevanja državljanstva.
Zaradi potreb, ki se pojavljajo na trgu dela, Zavod za zaposlovanje vzpostavlja tesnejše vezi z delodajalci, ki ustvarjajo nova delovna mesta. Do konca leta bodo imele vse enote zavoda pisarne za delodajalce, kjer bo tisti, ki išče delavca, našel vse na enem mestu. V Vročem mikrofonu bomo podrobneje predstavili ta projekt, pa tudi avstrijske izkušnje pri aktivnem posredovanju med delodajalci in iskalci zaposlitve. Naši sogovorniki bodo Barbara Vrtačnik, Zavod za zaposlovanje, Igor Antauer, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Hans Rehsmann, vodja regionalne izpostave koroške AMS.
Zveza potrošnikov Slovenije je pričela z akcijo "Zamenjaj in prihrani", s katero potrošnike električne energije v Sloveniji pozivajo k skupni akciji s katero bi lahko znižali ceno električne energije tudi do 100 evrov. Tovrstne akcije so se v tujini že izkazale za izjemno uspešne.
Socialna zakonodaja je v slabih treh letih od sprejetja doživela veliko kritik, pa tudi nekaj sprememb. Te, ki bodo stopile v veljavo 1. septembra, bodo omogočile upoštevanje bolj realnega materialnega položaja, vrednosti nepremičnin in drugega premoženja prosilca kot doslej, na višino socialne pomoči bo manj vplival dohodek od študentskega dela.
Kako so Rusi evropske pridelovalce jabolk pregnali iz raja in komu smrdijo francoski siri? Kdo bo zmagovalec živilske vojne in lahko jabolko na dan res odžene Putina stran? Zaradi ruske prepovedi uvoza živil je EU že napovedala, da bo svojim pridelovalcem pomagala s 125 milijoni evrov. Bo to dovolj? In kaj se je v grlu zataknilo slovenskim sadjarjem?
Novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno bo izboljšal nadzor nad nelegalnimi oblikami dela, višje kazni so predvidene tako za obrtnike, ‘šušmarje’ kot naročnike, nad tem področjem pa bo po novem bdela Finančna uprava RS. Mobilne enote FURSa naj bi do konca leta opravile kar 2300 pregledov, verjamejo pa tudi, da bo novi zakon zagotovil več discipline pri plačevanju davkov in razmah legalnih oblik dela. Pa bo res? O tem s predstavniki Finančne uprave RS in Obrtno-podjetniške zbornice pred Vročim mikrofonom.
V svetu živi skoraj 44 milijonov ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti domovino zaradi lakote, vojne, političnega, verskega ali etničnega preganjanja. Stisko teh ljudi še posebej občutijo v Italiji, v katero se je samo letos zateklo že skoraj sto tisoč ljudi, za 800 med njimi se je poskus poti v boljše življenje končal s smrtjo.Z Lampeduse na jugu Apeninskega polotoka so nezakonite priseljence napotili tudi v Furlanijo Julijsko krajino na severovzhodu države, kjer že skrbijo za nezakonite priseljence, ki so v državo prišli po kopnem. Reportaža iz Furlanije Julijske krajine in pogovor s Francijem Zlatarjem, vodjo programa migracij pri Slovenski filantropiji.
Gladovna stavka je postala priljubljeno sredstvo – ne samo za uveljavljanje pravic, ampak tudi za vzbujanje pozornosti. Varuhinja človekovih pravic jih je samo v svojem mandatu obravnavala že sedem. Ugotavlja, da so zahteve pogosto tudi nerealne. V slovenskih zaporih se je samo v tem letu za gladovno stavko odločilo že 27 posameznikov. Gladovna stavka ima pomembno vlogo v svetovni zgodovini nenasilnega upora. O tem, kakšno vlogo ima v Sloveniji, bomo govorili z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nusdorfer, filozofom Luko Omladičem in predsednikom komisije za medicinsko etiko Božidarjem Voljčem.
Spopadi med Izraelom in Hamasom odpirajo tudi vprašanje bojkota, predvsem pri dobavi orožja na krizna območja. Izrael je od leta 2004 iz Slovenije uvozil za 6 milijonov evrov vojaške opreme in orožja, naša država iz spornih območij uvaža predvsem sadje. Naj se Slovenija pridruži bojkotu Izraela, ki ga nekatere države vsaj sramežljivo napovedujejo, ali pa naj kako drugače zavzame bolj konstruktivno in miroljubno vlogo v izraelsko-palestinskem konfliktu?
Ali bo nova finančna služba uspešnejša pri preganjanju sive ekonomije, utaji davkov, znižanju davčnega dolga kot prej carinska in davčna služba vsaka zase? Mobilne enote bodo bolj navzoče na terenu in odkrivale tudi delo na črno, zagrožene kazni bodo višje. Bo nadzor finančnih inšpektorjev in preiskovalcev učinkovitejši?
Vrnili smo se na poplavljena območja v Srbiji. Katastrofa, ki so jo doživeli ljudje, ki so že tako težko živeli, zdaj povzroča težave na vseh področjih življenja. Ljudje so fizično in psihično izčrpani. Večina pa jih je za vsaj delno obnovo zapravila tudi celotne prihranke. Porušene hiše v Obrenovcu, ki so nekatere še vedno nedotaknjene, pričajo o tem, da pomoč države pri obnovi po dveh mesecih še vedno ni zagotovljena tako kot bi bilo potrebno. Medtem pa Obrenovac in ostala potopljena mesta in vasi pospešeno drvijo tudi v družbeno socialni propad, saj je zaradi poplav ogromno ljudi ostalo brez služb.
Na petkovi ustanovni seji državnega zbora bo v poslanske klopi sploh prvič sedlo kar 64 od 90-ih poslancev. Večina novincev je javnosti neznana, prav tako jih je veliko sploh prvič zašlo v politiko. Med njimi so stand up komiki, igralci, podjetniki, študenti …
Slovenska privatizacija je kot vrtiljak obljub in želja ter nasprotovanj. Vse to se zrcali v zgodbi o Telekomu Slovenije. Politika se njegove prodaje negotovo loteva že 15 let. V tem času se je Telekom prelevil iz prezadolženega podjetja, ki je služilo kot samopostrežba politiki in se lotevalo dragih zgrešenih nakupov po Balkanu, obenem pa izrinjalo konkurenco in si s tem nakopalo preštevilne tožbe, v nacionalnega operaterja, ki vlaga v najnovejše tehnologije, izstopa iz zgrešenih naložb in izboljšuje finančno stanje. A politika se je odločila: Telekom je treba prodati.
Starejši so pogosto odvisni od sorodnikov in drugih, ki skrbijo zanje, ko sami tega več ne zmorejo. Številni sorodniki to počnejo zelo predano in sočutno, drugi manj. Občine morajo poskrbeti za možnost pomoči družini na domu, vendar so cene zelo različne in svojci si je pogosto ne morejo privoščiti.
Nenehna zagotovila politikov, da smo še vedno socialna država, da je stopnja razslojevanja med najnižjimi v Evropi in da je med pomembne dosežke odhajajoče vlade mogoče šteti tudi to, da se raven socialnih izdatkov ni znižala, so kot v posmeh vsaj 300.000 sodržavljanom, ki že živijo v revščini. Da je človek prepogosto sam pred mogočnimi in večkrat zaprtimi vrati države, da je zakonodaja neživljenjska, nedomišljena in zaletava, da so kršitve v nebo vpijoče in da vodijo ljudi tudi v resne zdravstvene težave pa tudi v smrt opozarja tudi varuhinja človekovih pravic.Kakšna je torej v resnici naša socialna država, smo v Vročem mikrofonu vprašali varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer.
Rdeči križ Slovenije zavrača medijske navedbe o možnosti stečaja. Je likviden in solventen, ima pa velike težave zaradi napak pri gradnji hotela Arija. Pozabili so unovčiti garancijo. Zakaj nihče ne prevzame odgovornosti? Je garancija sploh bila unovčljiva? Kdo je odgovoren? Zakaj podizvajalci niso bilo poplačani? Bo Rdeči križ moral dvakrat plačati za isto delo? Kaj se je dogajalo med prenosi terjatev?
Grško zdravstvo močno trpi zaradi posledic krize in varčevalnih ukrepov. V Grčiji je kar tri milijone ljudi brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, še približno toliko pa jih bo brez zavarovanja ostalo v kratkem. Veliko prebivalcev nima dostopa niti do osnovnih zdravstvenih storitev. Kronični bolniki ne jemljejo zdravil, ker nimajo denarja za doplačila. Zato kriza resno načenja javno zdravje, pravi Apostolos Veizis, vodja programov organizacije Zdravniki brez meja za Grčijo. Zaradi krize in varčevalnih ukrepov je v Grčiji že izbruhnila epidemija okužb z virusom HIV pri uporabnikih drog. Ker se varčuje tudi pri sredstvih za škropljenje komarjev, sta se pojavila malarija in virus Zahodnega Nila. Število samomorov se je povečalo za 40 odstotkov.
Kaj je še mogoče popraviti? “Zdravstveni pogoj, da morata biti v osebni kartoteki otroka zabeležena dva obiska pri zdravniku letno, res ni velika zahteva in to ne bi smel biti razlog za tak osip!” je podatek, da je še sredi junija ostalo neizkoriščenih nekaj tisoč subvencij za zdravstveno letovanje komentirala Margareta Seher Zupančič, predsednica slovenskega Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu in pediatrinja v ZD Velenje: “Dejstvo je, da so nadzori zavarovalnice vse pogostejši in prav je tako.”
Neveljaven email naslov