Tajna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike TTIP porajajo skrb pred tem, ali bo sporazum prinesel nižanje naših standardov na številnih področjih. Samo na področju kozmetike je v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah pa samo 12. Bo Evropa s pogodbo odprla svoj trg tudi za prepovedane pesticide? V Združenih državah uporabljajo več kot 80 pesticidov, ki so v Uniji prepovedani. Lahko sporazum res prinese tudi erozijo naših socialnih in demokratičnih standardov? Kako na sporazum gleda kritična javnost v ZDA, tudi na podlagi izkušenj z drugimi prostotrgovinskimi sporazumi? Kaj govorijo zaupni dokumenti, ki so pricurljali v javnost?

Bo prostotrgovinski sporazum prinesel 80 novih pesticidov?

Danes po svetu poteka globalna akcija, ki jo različne nevladne organizacije organizirajo po vsem svetu. Nasprotujejo trgovinskim sporazumom TTIP, CETA in TiSA. Protestni shod je v središču Ljubljane organizirala tudi Koalicija proti tajnim sporazumom z geslom: Kratice, ki kratijo nam pravice! 

Preverili smo, kaj o tajnih sporazumih menijo udeleženci protesta v Ljubljani.

Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo oziroma sporazum TTIP naj bi olajšalo nakup in prodajo blaga ter storitev med Evropsko unijo in Združenimi državami. Več kot 1.600.000 državljank in državljanov Evrope pa v TTIP-u vidi sporazum, ki bo marsikaj tudi otežil, predvsem zaščito in razvoj standardov na številnih področjih.

TTIP ne bo nižal standardov?

Izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji Ajša Vodnik je prepričana, da bo čezatlantsko partnerstvo prineslo številne nove poslovne priložnosti, gospodarsko rast, odprtje novih delovnih mest in novih ustvarjalnih industrij. Standardi bodo po prepričanju direktorice AmCham postavljeni na zelo visoko raven. “Ne bomo nižali standardov,” pravi, “ampak jih bomo kvečjemu višali.”

Tajna pogajanja v interesu korporacij

V organizaciji Public Citizen’s so prostotrgovinsko politiko ZDA začeli spremljati še pred Severnoameriškim sporazumom o prosti trgovini pred več kot 20 leti. Direktorica mednarodnih kampanj v ameriški nevladni organizaciji Public Citizen’s.

Melinda St. Louis opozarja, da model tako imenovane proste trgovine, ki ga vsiljuje tudi sporazum TTIP, do zdaj ni koristil srednjemu razredu. “V preteklosti so se za preprosto besedno zvezo prosta trgovina skrivali zelo kompleksni in zapleteni dogovori, s katerimi so velike multinacionalne korporacije skušale prikriti svoje interese. S tajnimi trgovinskimi pogajanji so na račun javnosti dosegle to, česar niso mogle na demokratičen način. Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih meril. Zelo jasne so bile glede tega, da je to njihov cilj. Prostotrgovinski sporazumi povzdigujejo korporacije na raven nacionalnih držav.”

“Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih standardov. Zelo jasne so bile, da je to njihov cilj. Prostotrgovinski sporazumi povzdigujejo korporacije na raven nacionalnih držav.”

Melinda St. Louis

V ZDA ni prepovedan niti azbest

V organizaciji Centru za mednarodno okoljsko zakonodajo CIEL so na podlagi zaupnih dokumentov, ki so pricurljali v javnost, in dokumentov, ki jih je Evropska komisija že objavila, so zaskrbljeni, da TTIP niža zdravstvene in okoljske standarde. David Azoulay iz pisarne CIEL v Ženevi opozarja na zastarelo regulacijo kemičnih sredstev v ZDA: “Tako je pomanjkljiva, da Združenim državam ne omogoča niti, da bi prepovedale azbest.« Na področju kozmetike je na primer v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah le 12-ih. »Harmonizacija bi pomenila, da bi nevarnejšo kozmetiko, ki jo uporabljajo v Združenih državah, lahko uporabljali tudi v Evropi.”

Prosta trgovina s strupi

Azoulay opozarja, da v ZDA uporabljajo tudi več kot 80 pesticidov, ki so v EU prepovedani ali pa je njihova uporaba zelo omejena: “Pesticidna in kemična industrija želi ta sporazum izkoristiti in z njim prisiliti Evropsko unijo, da bo odprla svoj trg tem prepovedanim pesticidom, ter preprečiti, da bi uveljavila svoja previdnostna načela pri pesticidih, kemičnih snoveh nasploh ter pri zdravju in okolju.” TTIP bi po Azoulayevem mnenju v najboljšem primeru izjemno otežil kakršnokoli izboljšavo že obstoječih standardov.

Direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe opozarja, da v EU standardi še niso povsod idealni: “Ravno se začenja raziskovati in znanstveno utemeljevati ‘koktajl učinek’ pesticidov v hrani. Jasno je, da bo to treba regulirati. S TTIP sporazumom se lahko ustavi vso nadaljnje delo na izboljševanju standardov.”

Tudi na področju hormonskih motilcev, ki lahko vplivajo na razvoj zarodka in povzročajo trajne posledice, je EU v začetni fazi urejanja področja. “Temu industrija zelo močno nasprotuje. V ZDA še niso niti tako daleč, da bi o tem začeli resno razpravljat. TTIP bi pomenil zaustavitev procesov urejanja področja v Evropi.”

Ameriška industrija želi prodreti na evropski trg tudi z gensko spremenjeno hrano in herbicidom glifosat, ki so ga dolgo promovirali kot najmanj škodljiv herbicid. “Zadnje raziskave kažejo sum na njegovo rakotvornost. Trgovinski sporazum lahko blokira marsikaj, kar bi bilo za zdravje ljudi potrebno,” opozarja Anamarija Slabe.

Zaskrbljeni tudi na drugi strani Atlantika

Podobne strahove imajo tudi v ZDA, saj bi nižanje standardov v EU otežil dvig standardov v ZDA. “Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih standardov. Zelo jasne so bile, da je to njihov cilj,” pravi Melinda St. Louis iz organizacije Public Citizen’s.

“Drugi primer so zelo skrajne določbe o intelektualni lastnini, ki v resnici nasprotujejo prosti trgovini. Te določbe širijo monopol velikih farmacevtskih podjetij ali pa na primer Hollywooda. Pri zdravilih to pomeni veliko oviro za proizvodnjo cenovno dostopnejših generičnih zdravil. Tudi aktivisti, ki se bojujejo za svobodni splet, so zelo zaskrbljeni zaradi zahrbtnih določb, ki bodo v sporazumu. Iz tajnih pogajanj o čezatlantskem partnerstvu z Evropo so pricurljale določbe, ki v resnici pomenijo uresničitev sanj velike industrije, namesto da bi izboljšale življenjski standard in preživetje delovnih ljudi.”

“Korporacije povzdignjene na raven nacionalnih držav”

“Na podlagi prostotrgovinskih sporazumov lahko tuje korporacije na zasebnih razsodiščih zunaj obstoječega sodnega sistema tožijo državo, če zakonodaja na področjih, ki so v javnem interesu, na primer okolja ali javnega zdravja, zmanjšuje njihov dobiček. Zahtevajo lahko večmilijonske ali celo milijardne odškodnine, ki jih morajo plačati davkoplačevalci,” povzema analize obstoječih prostotrgovinskih sporazumov Melinda St. Louis.

Kot pojasnjujejo v organizaciji Public Citizen’s, je takih tožb vse več. “Zaradi ameriških prostotrgovinskih sporazumov in vlagateljskih pogodb so korporacije iztožile že za več kot 3 milijarde dolarjev davkoplačevalskega denarja, v postopkih, ki še niso končani, pa zahtevajo za več kot 38 milijard odškodnin.”

Goran Lukič iz ZSSS opozarja na primer Veolia proti Egiptu, v okviru katerega je mednarodna korporacija ob pomoči mehanizma ISDS vložila tožbo zaradi dviga minimalne plače. Sporazum bi tako lahko močno posegel tudi na področje delavskih pravic pri nas.

Kot pojasnjuje Andrej Gnezda iz Umanotere, se zaradi opozoril civilne in strokovne javnosti o mehanizmu ISDS, ki omogoča vlaganje tožb investitorjev proti državam na zasebnih razsodiščih, trenutno ne pogajajo. “So pa tudi veliki pritiski, tudi nekateri evropski poslanci se zavzemajo, da bi ta mehanizem ostal del sporazuma. Pričakujemo lahko, da bo v končni različici mehanizem vključen.”   

Sporazum bi lahko povečal izvoz

Za steklarno Hrastnik je tržišče ZDA izredno zanimivo. Tam ima potencialno veliko dobrih kupcev, vendar so trenutno veljavne carine in preostali stroški prihoda na trg tako visoki, da je njena konkurenčnost slabša. Generalni direktor Andrej Božič pravi, da bi jim prostotrgovinski sporazum omogočal, da bi veliko leže prodali veliko več. Vendar nasprotuje tajnosti pogajanj. “Menim, da to ni prav. Vsak izmed nas bi moral vsaj približno vedeti, kaj ga čaka. Ne vidim nobenega razloga za tako hudo skrivnostnost. Kadar smo imeli tajne uradne liste, nas je navadno kaj udarilo po glavi.”

Mešanje tehničnih, socialnih in demokratičnih standardov

Anamarija Slabe meni, da ekonomski interes nikakor ne bi smel prevladati nad zdravjem, socialnimi vidiki in okoljem. “Morali bi se vprašati, ali ne bi bilo mogoče narediti smiselnega trgovinskega sporazuma, ki bi res vključeval samo tehnična merila. To bi bilo zares koristno za gospodarstvo – tako za mala kot za velika podjetja. Bilo bi zelo dobro z vidikov, ki jih navajajo zagovorniki, in tudi pregledno. Očitno to res ni pravi namen tega sporazuma. Vidi se, da gre za izjemno prevladujoč ekonomski interes, ki si skuša podrediti socialno in okoljsko plat, to pa ni sprejemljivo. To ni poštena igra, ni pošteno predstavljanje. Ne gre za čist trgovinski sporazum.”