Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vse pogostejše prisiljevanje ljudi v samozaposlitve, ki to ne bi smele biti, na pogosto kršenje delovnega časa pravic do počitka in na pomanjkljivo zagotavljanje varnosti pri delu znova opozarja poročilo republiškega Inšpektorata za delo za lansko leto. Zakaj se kljub številnim spremembam zakonodaje nekateri prekrški nenehno pojavljajo, kako lahko k izboljšanju stanja pripomorejo tudi zaposleni in kaj preobremenjevanje delavcev in druge kršitve pomenijo dolgoročno, bo povedala glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček.
Če je 'samostojni podjetnik' v resnici popolnoma odvisen od takšnega 'delodajalca', če mu ta kroji urnik, odreja, od kdaj do kdaj mora biti na delu, kdaj lahko ima dopust in kdaj ne, če ima skratka elemente rednega delovnega razmerja, je tako razmerje nezakonito.
“Zaposlitve prek pogodbe civilnega prava, pa tako imenovana ‘espeizacija’, zahteva po vzpostavitvi statusa samostojnega podjetnika, pri čemer ‘delodajalca’ seveda zanima le to, da je taka oblika zanj najcenejša, so med največjimi težavami na področju delovnih razmerij,” opozori glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček na eno od številnih ugotovljenih kršitev v letnem poročilu Inšpektorata za delo za leto 2014.
Takemu ‘zaposlenemu’ ‘delodajalec’ za opravljeno delo plača bruto znesek in ga sploh ne zanima, kaj se s tem človekom dogaja, če zboli; kako je z njegovim dopustom, s takim ‘delavcem’ nima nobenih dodatnih stroškov. Čeprav je ‘samostojni podjetnik’ popolnoma odvisen od tega ‘zaposlovalca’, čeprav mu ‘delodajalec’ popolnoma kroji urnik; čeprav mu odreja, od kdaj do kdaj mora biti na delu, kdaj lahko ima dopust in kdaj ne; čeprav so vse to elementi rednega delovnega razmerja.
Taka ‘espeizacija’ je popolnoma nezakonita! Če ima delodajalec potrebo po stalnem rednem delavcu, če obstajajo elementi delovnega razmerja, če obstaja delo, za katero delodajalec redno potrebuje nekoga, in ne gre samo za občasno priložnostno pomoč, potem ta ne sme imeti najetih delavcev niti za en dan. To je nezakonito!
Vse več uspešnih tožb, zato kar pogumno!
“Taki ‘zaposleni’ naj tovrstno kršitev prijavijo inšpekciji in se obrnejo naravnost na sodišče, kjer naj delodajalca tožijo. V minulih dveh letih je bilo veliko tožnikov na sodišču uspešnih in veliko delavcev je iztožilo obstoj delovnega razmerja. Zatorej le pogumno!” svetuje glavna republiška inšpektorica.
Kar je seveda zelo težka odločitev. Ne le tako odvisnim ‘zaposlenim’, tudi delodajalcem je jasno, da je zlahka mogoče priti do še bolj obupanih, ki bodo delali več za enako ali morda manj denarja. Kako to preseči?
“Vsi skupaj bomo morali narediti več za ozaveščenost. Lani smo bili pri tem dokaj uspešni, tako na prekrškovnem področju kot tudi pri sodbah na drugi stopnji, kar pomeni, da se stvari le urejajo. Morda bi se veljalo zgledovati po državah, v katerih so izenačili ceno dela zaposlenih prek civilnih pogodb, tistih s statusom samostojnega podjetnika in redno zaposlenih in ta problem odpravili čez noč. Irska je dober primer, v ZDA pa je denimo cena dela za samozaposlenega celo za polovico višja od cene za zaposlenega v rednem delovnem razmerju in se s takimi težavami sploh ne ukvarjajo.”
Otoki ‘samozaposlenih’ v tovarniških prostorih
Poleg nepravilnih oblik delovnega razmerja postaja vse večja tudi obremenitev z delom: “Zakonodaja je povsem jasna, prav tako evropska direktiva, ki bi jo morale upoštevati vse države: delovni teden ne bi smel presegati 56 ur in jasno mora biti tudi, od kdaj do kdaj traja delovna obveznost. Pri nas pa prijave kažejo, da delavci delajo preveč in delajo zunaj dogovorjenega časa,” ugotavlja glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček, ki je v Vročem mikrofonu pojasnila tudi, kakšna je razlika med prisilno ‘espeizacijo’ in upravičenim statusom samostojnega podjetnika, kakšne kršitve ugotavljajo na terenu, kjer v posameznih delih tovarne obstajajo pravi “otoki” prisilno samozaposlenih, pa tudi, kakšne so razlike med kršitvami v javnem in zasebnem sektorju, kje je inšpekcija najbolj nemočna, kje k slabim razmeram pripomore še slaba ozaveščenost zaposlenih.
In ne nazadnje, kakšne so težave delodajalcev, ki se trudijo preživeti na neurejenem dampinškem trgu nekaterih storitev? Kršijo zakonodajo zato, ker preprosto nečesa ne morejo omogočiti, ker so sami žrtve neplačnikov in ker so obremenitve plač in drugih obveznosti previsoke, ali zato – ker pač lahko?
1260 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Na vse pogostejše prisiljevanje ljudi v samozaposlitve, ki to ne bi smele biti, na pogosto kršenje delovnega časa pravic do počitka in na pomanjkljivo zagotavljanje varnosti pri delu znova opozarja poročilo republiškega Inšpektorata za delo za lansko leto. Zakaj se kljub številnim spremembam zakonodaje nekateri prekrški nenehno pojavljajo, kako lahko k izboljšanju stanja pripomorejo tudi zaposleni in kaj preobremenjevanje delavcev in druge kršitve pomenijo dolgoročno, bo povedala glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček.
Če je 'samostojni podjetnik' v resnici popolnoma odvisen od takšnega 'delodajalca', če mu ta kroji urnik, odreja, od kdaj do kdaj mora biti na delu, kdaj lahko ima dopust in kdaj ne, če ima skratka elemente rednega delovnega razmerja, je tako razmerje nezakonito.
“Zaposlitve prek pogodbe civilnega prava, pa tako imenovana ‘espeizacija’, zahteva po vzpostavitvi statusa samostojnega podjetnika, pri čemer ‘delodajalca’ seveda zanima le to, da je taka oblika zanj najcenejša, so med največjimi težavami na področju delovnih razmerij,” opozori glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček na eno od številnih ugotovljenih kršitev v letnem poročilu Inšpektorata za delo za leto 2014.
Takemu ‘zaposlenemu’ ‘delodajalec’ za opravljeno delo plača bruto znesek in ga sploh ne zanima, kaj se s tem človekom dogaja, če zboli; kako je z njegovim dopustom, s takim ‘delavcem’ nima nobenih dodatnih stroškov. Čeprav je ‘samostojni podjetnik’ popolnoma odvisen od tega ‘zaposlovalca’, čeprav mu ‘delodajalec’ popolnoma kroji urnik; čeprav mu odreja, od kdaj do kdaj mora biti na delu, kdaj lahko ima dopust in kdaj ne; čeprav so vse to elementi rednega delovnega razmerja.
Taka ‘espeizacija’ je popolnoma nezakonita! Če ima delodajalec potrebo po stalnem rednem delavcu, če obstajajo elementi delovnega razmerja, če obstaja delo, za katero delodajalec redno potrebuje nekoga, in ne gre samo za občasno priložnostno pomoč, potem ta ne sme imeti najetih delavcev niti za en dan. To je nezakonito!
Vse več uspešnih tožb, zato kar pogumno!
“Taki ‘zaposleni’ naj tovrstno kršitev prijavijo inšpekciji in se obrnejo naravnost na sodišče, kjer naj delodajalca tožijo. V minulih dveh letih je bilo veliko tožnikov na sodišču uspešnih in veliko delavcev je iztožilo obstoj delovnega razmerja. Zatorej le pogumno!” svetuje glavna republiška inšpektorica.
Kar je seveda zelo težka odločitev. Ne le tako odvisnim ‘zaposlenim’, tudi delodajalcem je jasno, da je zlahka mogoče priti do še bolj obupanih, ki bodo delali več za enako ali morda manj denarja. Kako to preseči?
“Vsi skupaj bomo morali narediti več za ozaveščenost. Lani smo bili pri tem dokaj uspešni, tako na prekrškovnem področju kot tudi pri sodbah na drugi stopnji, kar pomeni, da se stvari le urejajo. Morda bi se veljalo zgledovati po državah, v katerih so izenačili ceno dela zaposlenih prek civilnih pogodb, tistih s statusom samostojnega podjetnika in redno zaposlenih in ta problem odpravili čez noč. Irska je dober primer, v ZDA pa je denimo cena dela za samozaposlenega celo za polovico višja od cene za zaposlenega v rednem delovnem razmerju in se s takimi težavami sploh ne ukvarjajo.”
Otoki ‘samozaposlenih’ v tovarniških prostorih
Poleg nepravilnih oblik delovnega razmerja postaja vse večja tudi obremenitev z delom: “Zakonodaja je povsem jasna, prav tako evropska direktiva, ki bi jo morale upoštevati vse države: delovni teden ne bi smel presegati 56 ur in jasno mora biti tudi, od kdaj do kdaj traja delovna obveznost. Pri nas pa prijave kažejo, da delavci delajo preveč in delajo zunaj dogovorjenega časa,” ugotavlja glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček, ki je v Vročem mikrofonu pojasnila tudi, kakšna je razlika med prisilno ‘espeizacijo’ in upravičenim statusom samostojnega podjetnika, kakšne kršitve ugotavljajo na terenu, kjer v posameznih delih tovarne obstajajo pravi “otoki” prisilno samozaposlenih, pa tudi, kakšne so razlike med kršitvami v javnem in zasebnem sektorju, kje je inšpekcija najbolj nemočna, kje k slabim razmeram pripomore še slaba ozaveščenost zaposlenih.
In ne nazadnje, kakšne so težave delodajalcev, ki se trudijo preživeti na neurejenem dampinškem trgu nekaterih storitev? Kršijo zakonodajo zato, ker preprosto nečesa ne morejo omogočiti, ker so sami žrtve neplačnikov in ker so obremenitve plač in drugih obveznosti previsoke, ali zato – ker pač lahko?
V Globalnem poročilu o razmerah v delovnem okolju Gallup smo bili Evropejci v letu 2022 najbolj nezadovoljni na svojih delovnih mestih na svetu. Takih, ki so so svoje delo opravljali zavzeto, je bilo 13 odstotkov, to je bilo precej nižje od svetovnega povprečja, ki je bilo pri 23 odstotkih. Zakaj se v službi ne počutimo dobro, kdo je odgovoren za naše dobro počutje pri delu in kakšne so prakse za izboljšanje delovne klime v nekaterih slovenskih podjetjih? Odgovore smo iskali na mednarodnem kadrovskem forumu IEDC – Poslovne šole Bled, ki je letos potekal pod naslovom “Dobro počutje pri delu”.
Medtem ko imajo nekateri državljani lahko koristi od energije, pridobljene iz obnovljivih virov, si več kot 50 milijonov ljudi v EU ne more privoščiti ustrezne ravni porabe energije in živi v energetski revščini. Prejšnji teden so torej v Hrastniku odprli prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v državi, ki ob demokratičnem potencialu naslavlja tudi vprašanje, kako v energetske skupnosti vključevati tiste, ki si ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Sogovornika: Boštjan Remic, društvo za sonaraven razvoj Focus; dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije na direktoratu za energijo ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Medijski zakon, ki je bil sprejet leta 2001, je zastarel. Sredi decembra 2023 se je začela javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, za katerega na ministrstvu za kulturo, kjer so ga napisali, pravijo, da je sodoben in ambiciozen.
Slovenija bo v začetku februarja izdala tako imenovane ljudske obveznice. Med 1. in 16. februarjem bo državna zakladnica fizičnim osebam v nakup ponudila za 250 milijonov evrov dolžniških vrednostnih papirjev. To bo prva izdaja obveznic, namenjena izključno neprofesionalnim vlagateljem.
Čeprav strokovnjaki na nujnost prehoda iz institucionalne oskrbe v skupnostno opozarjajo že desetletja, v Sloveniji na tem področju še vedno zaostajamo. V procesu sprejemanja je desetletna strategija za dezinstitucionalizacijo, ki bo določila konkretne ukrepe in zaveze glede preobrazbe zavodov tako, da bo za 3.500 uporabnikov socialnovarstvenih zavodov, centrov za usposabljanje, delo in varstvo, varstveno delovnih centrov in kombiniranih zavodov omogočeno življenje s podporo v skupnosti. Ta reforma bo omogočila tudi začetek črpanja evropskih kohezijskih sredstev že letos. Po naših informacijah gre za približno trideset milijonov evrov evropskih sredstev. Ne glede na ta sredstva, v ospredju bi morale biti osnovne človekove pravice.
Vlada je pred kratkim potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki med drugimi prinaša tudi nekaj novosti pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih. Večplastnega vprašanja o izzivih sodobnega izobraževalnega sistema in ciljih, ki jih kot družba želimo doseči se v Vročem mikrofonu lotevamo s premislekom o izobraževalni politiki in smiselnosti priprave celovitega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Gost Borisa Žgajnarja je dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na ljubljanski Filozofski fakulteti.
S profesorico sociologije in nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico dr. Vesno Pusić o aktualnih izzivih Evropske unije. Zakaj je širitev na Balkan zastala, kje so resnične meje Unije, kakšna je njena vloga v vojni, kaj dobrega in morda tudi slabega prinaša članstvo. Kaj bi še lahko storili za boljše odnose med Slovenijo in Hrvaško. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Bosansko-ameriški pisatelj, pesnik, kolumnist in predavatelj kreativnega pisanja na ugledni ameriški univerzi Princeton Aleksandar Hemon velja za enega največjih mojstrov pisane besede s tega prostora, ki mu je uspelo na zelo zahtevnem in konkurenčnem ameriškem trgu. Že več kot 30 let živi v Združenih državah Amerike, kjer se je znašel tik pred krvavim razpadom Jugoslavije in pozneje čez lužo tudi ostal.
Več kot pol ure sodne obravnave, 6 strani zapisnika, moralni nauk in 40 evrov globe, to je epilog neplačane vozovnice za Ljubljanski potniški promet, ki si ga je privoščila mladoletnica. Gre za 1,30 evra. V letu 2022 je mestni inšpektorat podal več kot 720 obdolžilnih predlogov na okrajno sodišče v Ljubljani zaradi neplačila vozovnice za Ljubljanski potniški promet. "Mi ne vemo, v kakšen dohodkovni razred neplačnik spada, niti nas to ne zanima," pravijo na LPP, kjer opažajo rast neplačnikov. Na sodišče grejo samo mladoletni, odrasli neplačniki pa, če se ne pritožijo, samo plačajo globo.
V oceanskih sedimentih je približno 14 milijonov ton mikroplastike in nimamo prav nobene metode, da bi jo očistili. Podobno, le manj oprijemljivo je v našem vsakdanjem življenju. Da jo vsebuje že skoraj vsaka rečna ali morska riba, je splošno znano, a čisto vsakič se nam med obrokom v taki ali drugačni obliki prikrade na krožnik, najdemo jo v kozmetiki, prav zdaj kroži v zraku okoli vas. Mikroplastika je simptom našega časa, na katerega za zdaj nimamo rešitve.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje konec letošnjega leta odhaja na smetišče zgodovine. Nadomestil ga bo obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov. Ta znesek naj se ne bi spremenil vsaj do marca 2025, ko je predvidena prva uskladitev. Kaj morajo pred uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka vedeti zavarovanci? Kako bodo prispevek poravnavali upokojenci, kdo bo plačevanja oproščen in kdaj bodo zavarovanci od komercialnih zavarovalnic dobili vrnjena presežna plačila za dopolnilno zavarovanje?
Podnebna konferenca Združenih narodov COP28, ki letos poteka v Dubaju, je v zadnji in najbolj napeti fazi.
RTV Slovenija se utaplja v izgubah, ki jih je za seboj pustilo nekdanje vodstvo, dvig stroškov dela in storitev na ravni države, z inflacijo neusklajena naročnina in tudi nestrateško poslovanje skozi leta. Kot je danes zjutraj na nujni seji parlamentarnega odbora za kulturo povedal predsednik uprave Zvezdan Martič, ocenjujejo, da primanjkljaj za pripravo proračuna za leto 2024 znaša 23 milijonov evrov.
Pred skoraj natanko štirimi meseci se je Slovenija zbudila v povsem novo poglavje sodobne zgodovine naravnih nesreč in človeške solidarnosti. Vsak kraj, občina in regija so glede na razmere in možnosti ubrale nekoliko drugačno pot krpanja materialnih in čustvenih ran in iskanja pomoči za sanacijo. Mi smo obiskali le eno od mnogih, kamniško občino, kjer so izjemno razdejanje poleg poplavnih voda povzročile hudourniške naplavine in številni plazovi. Kako se s posledicami soočajo predvsem tisti, ki se še ne morejo vrniti domov ali pa bodo potrebovali nadomestno rešitev
Narod brez elite je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako. S temi besedami je Jože Anderlič, ki je v Ljubljani zgradil kompleks s pregrešno dragimi stanovanji, sprožil plaz komentarjev in razprav o slovenski eliti. Hkrati se zaradi številnih drugih primerov pogospodenja Ljubljane sprašujemo, ali se središče našega glavnega mesta lišpa le še za bogataše in turiste, vse ostale pa odriva na obrobje.
V Savinjski dolini poteka pospešena sanacija po poplavah, predvsem na najbolj izpostavljenih točkah se trudijo prehiteti zimo. Na cestah in vodotokih je ostalo še veliko dela, ki se bo še krepko zavleklo. V poplavljenih industrijskih conah na Ljubnem in v Nazarjah se postopoma vzpostavlja proizvodnja, v obeh največjih podjetjih razmišljajo tudi o nadomestnih lokacijah. Za najbolj ogrožena stanovanjska naselja in hiše pa je že bila sprejeta odločitev o selitvah. Kako poteka poplavna obnova v Savinjski dolini, kje so največje težave, kako bo v praksi s selitvami, kakšne so razmere na terenu in kako uskladiti različne interese? To je le nekaj vprašanj, na katere je v živo iz našega studia odgovarjal državni sekretar za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.
Napad Hamasa na jug Izraela 7. oktobra se ni zgodil v vakuumu, je pred časom poudaril generalni sekretar OZN Antonio Guterres. Tudi grozljiva humanitarna katastrofa, ki jo spremljamo v Gazi, pa tudi nasilje na Zahodnem bregu, imata svoj zgodovinski in politični kontekst. Več kot 70-letna rana nerešenega palestinsko-izraelskega konflikta na Bližnjem vzhodu vpliva tako na odnos med Zahodom in muslimanskim svetom kot tudi na geopolitično stabilnost celotnega sveta.
V občini Gorenja vas - Poljane so četrti dan po poplavah našteli 210 plazov, zdaj so jih sanirali nekje deset odstotkov. V prvih dneh so bila od sveta odrezana cela naselja, zdaj, v sicer zelo veliki občini po površini, ki ima veliko stranskih dolin in 380 kilometrov cest, ni dostopa le do štirih hiš. Nekaj časa so bili odrezani tudi domačini v dolini Hrastnice na Škofjeloškem. A tam ni samo poplavljala Hrastnica, v kraju Sveta Barbara se je za hišo sprožil 150 metrov dolg plaz, ki zdaj miruje, sanacija pa bo dolgotrajna.
Podpora premierju dr. Robertu Golobu, največji koalicijski stranki Svoboda, posledično pa tudi celotni koaliciji strmo pada.
V zadnjih tednih so prebivalci Mežiške doline ob dežju s strahom pogledovali v dvigovanje gladine reke Meže. K sreči ni povzročila še dodatnega razdejanja, kakor se ga še vsi spomnijo iz avgustovskih poplav. Neurejeni vodotoki, uničena infrastruktura, tako cestna kot delno tudi stanovanjska, ter številni grozeči plazovi so vsakodnevna tema koroških ljudi. Ob vsem tem pa je v Mežiški dolini življenje že skoraj od nekdaj prilagojeno tudi prisotnosti težkih kovin – svinca, cinka in kadmija – v onesnaženih tleh. Avgustovska ujma je onesnaženje ponesla po dolini navzdol, do Drave in morda še dlje. Kaj bo s programom ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Mežiški dolini? Kam bodo odpeljali človeku nevaren mulj? Bodo otroci v vrtcih Mežiške doline še kdaj prejeli dodatno varovalno prehrano?
Neveljaven email naslov