Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minimalna plača ni socialni korektiv, ampak plačilo za opravljeno delo. Prejema jo približno 40 tisoč zaposlenih, med njimi tudi tisti, ki delajo ponoči, ob nedeljah, praznikih, pa za to ne dobijo dodatnega plačila. Njihove zgodbe povedo več od vseh številk in definicij, tudi te, da minimalna plača ne ustreza definiciji dostojnega plačila.
Delavka v turizmu: "Tistim, ki odločajo, bi dala našo plačo, zaprla vse njihove račune, pa naj živijo."
Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom v Sloveniji znaša 790 evrov bruto. Vanjo sodijo tudi dodatki, razen dodatka za delo prek polnega delovnega časa. Gospodarska zbornica Slovenije poudarja, da so stroški dela v Sloveniji že tako previsoki in da bi izplačilo dodatkov za delovne razmere ogrozilo številna delovna mesta. Sindikati bodo ta četrtek v državni zbor vložili predlog, da se iz izplačila minimalne plače izvzamejo dodatki za nočno, nedeljsko delo ter delo ob praznikih.
Poudarjajo, da ne gre za višanje minimalne plače, ampak za odpravo krivice, ki jo dopušča zakon. Bolj kot vsi argumenti tako gospodarstvenikov in politikov kot sindikalistov pa so zgovorne zgodbe ljudi, ki se morajo kljub delu ponoči ob praznikih in nedeljah preživljati z minimalno plačo.
“To, kar doživljamo, je nehumano. Zmanjšujejo kader, varčujejo. Zelo težko je, po nekaj urah me delo uniči, psihično me čisto izčrpa. Velikokrat ne dobimo niti zamenjave, če moramo na stranišče. A ni to žalostno, da moramo za osnovno človekovo potrebo prositi? Ob tem pa ne dobimo plačano to, kar bi morale dobiti.”
Tako trgovka v enem od velikih trgovcev pri nas, ki – po njenih besedah – trenutno velja za najmanj nehumanega do zaposlenih med vsemi. Toda tudi pri njem delavke za minimalno plačo ne trpijo samo zaradi psihičnih, ampak tudi telesnih posledic vse hujših pogojev dela – tako ob delovnikih kot nedeljah in praznikih.
“V drugih trgovinah so razmere še slabše. Izčrpane so, prihaja do raznih poklicnih bolezni,” pravi druga trgovka.
“Dogaja se, da delavke padajo skupaj od izčrpanosti. Če bo vzela žemljico, ki je ostala in jo bo pojedla, ker je sestradana, bo dobila odpoved. Je to pošteno? Ni. Z rešilcem jih odpeljejo na urgenco, kjer ugotovijo, da so kronično izčrpane, ker so izžete kot limone. Najbolj žalostno je, da ko 15. v mesecu dobijo plačo, ne vedo, ali bi se smejale ali jokale. Dekleta delajo čezmerno, evidentirati se morajo po tem, ko pridejo in pred tem, ko odidejo. Delajo po cele dneve, nimajo niti enega prostega dneva, delajo tudi ob nedeljah in praznikih, brez prostega dne, pa za to ne dobijo plačano.”
Minimalna plača ni socialni korektiv, ampak plačilo za opravljeno delo. Po podatkih Ajpesa jo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo, in sicer skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa je malo. Glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, jih minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Med njimi so tudi tekstilne delavke, delavci v kovinski industriji in številni drugi, ki jih danes ne bomo omenili, a so njihove zgodbe zelo podobne.
Delavka v turizmu pravi: “Izplačano dobim približno 580 evrov minimalne plače, s tem, da so zraven všteti dodatki za nedeljsko, praznično in nočno delo. S tem ni mogoče preživeti. Tudi na banki ne moreš urediti nobenega kredita, ker bi ti za preživetje moralo ostati 600 evrov. Životariš. Plača pa je vedno enaka, ne glede na to, koliko praznikov delaš.”
Jeza je razumljiv odziv na krivico. Z minimalno plačo, ki je popolnoma neodvisna od tega, koliko nočnega dela opravi, jo doživlja tudi varnostnik, ki glede na število ur, ki jih naredi, zasluži približno 3 evre bruto na uro.
“Pri plači ni nobene razlike. Dobim 560 evrov neto plače, ne glede na to, kdaj sem delal. Vsi ti dodatki so všteti v minimalno plačo.”
V javnem sektorju, kjer je zaposlena naslednja sogovornica, prejema minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati 0,1 odstotka zaposlenih, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo 0,7 odstotka ter minimalno plačo in dodatek za delo na praznik 0,3 odstotka. V javnem sektorju je zaposlena naslednja sogovornica.
“Delam kot čistilka, s tem, da po potrebi delam tudi kot strežnica ali v pralnici. To je v javnem sektorju. S tako plačo ne moreš preživeti niti sebe, kaj šele otroke in družino. To ubija. Enostavno se ne da. Plačaš položnice, pa ti ostane 100 evrov v žepu, če ti seveda ostane. Ženske od onemoglosti padajo po tleh. Če bi dobili plačane dodatke, bi to zame pomenil zadetek na loteriji. Menim, da bi ljudje z veliko večjim veseljem hodili v službo in veliko manj bi bilo bolniških odsotnosti. Ljudje so depresivni, enostavno ne vidijo več izhoda. Zakaj vlada ne odpre oči in spregleda, da človek s tako plačo ne more preživeti. Dobesedno ubija na obroke. Njim se izplačilo dodatkov ne bi nič poznalo, meni podobnim pa bi to veliko pomenilo.”
“Osnovna minimalna plača bi morala zadoščati za to, da lahko v miru plačaš položnice, greš v trgovino in kupiš osnovne stvari, ki jih potrebuješ. Naj kje drugje vzamejo ta denar, ki ga bodo dali za dodatke. Ljudje si jih zaslužimo, ker pošteno delamo. 20 evrov je 20 evrov, 50 pa 50,” opomni ena od sogovornic v oddaji.
Realnost pa je taka: “Od tebe zahtevajo veliko več, kot si plačan. Če se pritožiš, ti pokažejo vrata.” Delavci se ob trenutnem zakonu tako počutijo popolnoma nemočni: “Nič ni mogoče narediti. Oni pač delajo po zakonu, držijo se zakona. Deset, tudi pet evrov, bi za nas pomenilo zelo veliko. Tistim, ki odločajo, bi dala našo plačo, zaprla vse njihove račune, pa naj živijo.”
Dodatek za uro nočnega dela znaša povprečno 1,58 evra.
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Minimalna plača ni socialni korektiv, ampak plačilo za opravljeno delo. Prejema jo približno 40 tisoč zaposlenih, med njimi tudi tisti, ki delajo ponoči, ob nedeljah, praznikih, pa za to ne dobijo dodatnega plačila. Njihove zgodbe povedo več od vseh številk in definicij, tudi te, da minimalna plača ne ustreza definiciji dostojnega plačila.
Delavka v turizmu: "Tistim, ki odločajo, bi dala našo plačo, zaprla vse njihove račune, pa naj živijo."
Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom v Sloveniji znaša 790 evrov bruto. Vanjo sodijo tudi dodatki, razen dodatka za delo prek polnega delovnega časa. Gospodarska zbornica Slovenije poudarja, da so stroški dela v Sloveniji že tako previsoki in da bi izplačilo dodatkov za delovne razmere ogrozilo številna delovna mesta. Sindikati bodo ta četrtek v državni zbor vložili predlog, da se iz izplačila minimalne plače izvzamejo dodatki za nočno, nedeljsko delo ter delo ob praznikih.
Poudarjajo, da ne gre za višanje minimalne plače, ampak za odpravo krivice, ki jo dopušča zakon. Bolj kot vsi argumenti tako gospodarstvenikov in politikov kot sindikalistov pa so zgovorne zgodbe ljudi, ki se morajo kljub delu ponoči ob praznikih in nedeljah preživljati z minimalno plačo.
“To, kar doživljamo, je nehumano. Zmanjšujejo kader, varčujejo. Zelo težko je, po nekaj urah me delo uniči, psihično me čisto izčrpa. Velikokrat ne dobimo niti zamenjave, če moramo na stranišče. A ni to žalostno, da moramo za osnovno človekovo potrebo prositi? Ob tem pa ne dobimo plačano to, kar bi morale dobiti.”
Tako trgovka v enem od velikih trgovcev pri nas, ki – po njenih besedah – trenutno velja za najmanj nehumanega do zaposlenih med vsemi. Toda tudi pri njem delavke za minimalno plačo ne trpijo samo zaradi psihičnih, ampak tudi telesnih posledic vse hujših pogojev dela – tako ob delovnikih kot nedeljah in praznikih.
“V drugih trgovinah so razmere še slabše. Izčrpane so, prihaja do raznih poklicnih bolezni,” pravi druga trgovka.
“Dogaja se, da delavke padajo skupaj od izčrpanosti. Če bo vzela žemljico, ki je ostala in jo bo pojedla, ker je sestradana, bo dobila odpoved. Je to pošteno? Ni. Z rešilcem jih odpeljejo na urgenco, kjer ugotovijo, da so kronično izčrpane, ker so izžete kot limone. Najbolj žalostno je, da ko 15. v mesecu dobijo plačo, ne vedo, ali bi se smejale ali jokale. Dekleta delajo čezmerno, evidentirati se morajo po tem, ko pridejo in pred tem, ko odidejo. Delajo po cele dneve, nimajo niti enega prostega dneva, delajo tudi ob nedeljah in praznikih, brez prostega dne, pa za to ne dobijo plačano.”
Minimalna plača ni socialni korektiv, ampak plačilo za opravljeno delo. Po podatkih Ajpesa jo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo, in sicer skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa je malo. Glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, jih minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Med njimi so tudi tekstilne delavke, delavci v kovinski industriji in številni drugi, ki jih danes ne bomo omenili, a so njihove zgodbe zelo podobne.
Delavka v turizmu pravi: “Izplačano dobim približno 580 evrov minimalne plače, s tem, da so zraven všteti dodatki za nedeljsko, praznično in nočno delo. S tem ni mogoče preživeti. Tudi na banki ne moreš urediti nobenega kredita, ker bi ti za preživetje moralo ostati 600 evrov. Životariš. Plača pa je vedno enaka, ne glede na to, koliko praznikov delaš.”
Jeza je razumljiv odziv na krivico. Z minimalno plačo, ki je popolnoma neodvisna od tega, koliko nočnega dela opravi, jo doživlja tudi varnostnik, ki glede na število ur, ki jih naredi, zasluži približno 3 evre bruto na uro.
“Pri plači ni nobene razlike. Dobim 560 evrov neto plače, ne glede na to, kdaj sem delal. Vsi ti dodatki so všteti v minimalno plačo.”
V javnem sektorju, kjer je zaposlena naslednja sogovornica, prejema minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati 0,1 odstotka zaposlenih, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo 0,7 odstotka ter minimalno plačo in dodatek za delo na praznik 0,3 odstotka. V javnem sektorju je zaposlena naslednja sogovornica.
“Delam kot čistilka, s tem, da po potrebi delam tudi kot strežnica ali v pralnici. To je v javnem sektorju. S tako plačo ne moreš preživeti niti sebe, kaj šele otroke in družino. To ubija. Enostavno se ne da. Plačaš položnice, pa ti ostane 100 evrov v žepu, če ti seveda ostane. Ženske od onemoglosti padajo po tleh. Če bi dobili plačane dodatke, bi to zame pomenil zadetek na loteriji. Menim, da bi ljudje z veliko večjim veseljem hodili v službo in veliko manj bi bilo bolniških odsotnosti. Ljudje so depresivni, enostavno ne vidijo več izhoda. Zakaj vlada ne odpre oči in spregleda, da človek s tako plačo ne more preživeti. Dobesedno ubija na obroke. Njim se izplačilo dodatkov ne bi nič poznalo, meni podobnim pa bi to veliko pomenilo.”
“Osnovna minimalna plača bi morala zadoščati za to, da lahko v miru plačaš položnice, greš v trgovino in kupiš osnovne stvari, ki jih potrebuješ. Naj kje drugje vzamejo ta denar, ki ga bodo dali za dodatke. Ljudje si jih zaslužimo, ker pošteno delamo. 20 evrov je 20 evrov, 50 pa 50,” opomni ena od sogovornic v oddaji.
Realnost pa je taka: “Od tebe zahtevajo veliko več, kot si plačan. Če se pritožiš, ti pokažejo vrata.” Delavci se ob trenutnem zakonu tako počutijo popolnoma nemočni: “Nič ni mogoče narediti. Oni pač delajo po zakonu, držijo se zakona. Deset, tudi pet evrov, bi za nas pomenilo zelo veliko. Tistim, ki odločajo, bi dala našo plačo, zaprla vse njihove račune, pa naj živijo.”
Dodatek za uro nočnega dela znaša povprečno 1,58 evra.
Ob svetovnem dnevu radia se sprašujemo o trendih, ki se nakazujejo v 'Novem svetu' avdia in spremembah navad naših občinstev. Bo umetna inteligenca na področju radia velik igralec ali bolj nenevaren asistent? Dotaknemo se tudi predlaganih sprememb medijske zakonodaje in tega, kako dobro ta opremlja radio za neizbežno migracijo iz analognega v digitalno domeno. Kaj korenito varčevanje v našem javnem servisu pomeni za razvoj radia in ali je radio v svojem bistvu še isti kot pred stoletjem, ko se je v svetu začenjala pisati njegova zgodba?
Z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko se pogovarjamo o presežkih in težavah v slovenski kulturi, kadrovanju, statusu samozaposlenih, institucionalni in alternativni kulturi, EPK v Novi Gorici, prenavljanju medijske zakonodaje, RTV Slovenija, odnosu do poezije in ideologije. Pa tudi o aktualnih vladnih in strankarskih pretresih.
V Globalnem poročilu o razmerah v delovnem okolju Gallup smo bili Evropejci v letu 2022 najbolj nezadovoljni na svojih delovnih mestih na svetu. Takih, ki so so svoje delo opravljali zavzeto, je bilo 13 odstotkov, to je bilo precej nižje od svetovnega povprečja, ki je bilo pri 23 odstotkih. Zakaj se v službi ne počutimo dobro, kdo je odgovoren za naše dobro počutje pri delu in kakšne so prakse za izboljšanje delovne klime v nekaterih slovenskih podjetjih? Odgovore smo iskali na mednarodnem kadrovskem forumu IEDC – Poslovne šole Bled, ki je letos potekal pod naslovom “Dobro počutje pri delu”.
Medtem ko imajo nekateri državljani lahko koristi od energije, pridobljene iz obnovljivih virov, si več kot 50 milijonov ljudi v EU ne more privoščiti ustrezne ravni porabe energije in živi v energetski revščini. Prejšnji teden so torej v Hrastniku odprli prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v državi, ki ob demokratičnem potencialu naslavlja tudi vprašanje, kako v energetske skupnosti vključevati tiste, ki si ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Sogovornika: Boštjan Remic, društvo za sonaraven razvoj Focus; dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije na direktoratu za energijo ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Medijski zakon, ki je bil sprejet leta 2001, je zastarel. Sredi decembra 2023 se je začela javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, za katerega na ministrstvu za kulturo, kjer so ga napisali, pravijo, da je sodoben in ambiciozen.
Slovenija bo v začetku februarja izdala tako imenovane ljudske obveznice. Med 1. in 16. februarjem bo državna zakladnica fizičnim osebam v nakup ponudila za 250 milijonov evrov dolžniških vrednostnih papirjev. To bo prva izdaja obveznic, namenjena izključno neprofesionalnim vlagateljem.
Čeprav strokovnjaki na nujnost prehoda iz institucionalne oskrbe v skupnostno opozarjajo že desetletja, v Sloveniji na tem področju še vedno zaostajamo. V procesu sprejemanja je desetletna strategija za dezinstitucionalizacijo, ki bo določila konkretne ukrepe in zaveze glede preobrazbe zavodov tako, da bo za 3.500 uporabnikov socialnovarstvenih zavodov, centrov za usposabljanje, delo in varstvo, varstveno delovnih centrov in kombiniranih zavodov omogočeno življenje s podporo v skupnosti. Ta reforma bo omogočila tudi začetek črpanja evropskih kohezijskih sredstev že letos. Po naših informacijah gre za približno trideset milijonov evrov evropskih sredstev. Ne glede na ta sredstva, v ospredju bi morale biti osnovne človekove pravice.
Vlada je pred kratkim potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki med drugimi prinaša tudi nekaj novosti pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih. Večplastnega vprašanja o izzivih sodobnega izobraževalnega sistema in ciljih, ki jih kot družba želimo doseči se v Vročem mikrofonu lotevamo s premislekom o izobraževalni politiki in smiselnosti priprave celovitega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Gost Borisa Žgajnarja je dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na ljubljanski Filozofski fakulteti.
S profesorico sociologije in nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico dr. Vesno Pusić o aktualnih izzivih Evropske unije. Zakaj je širitev na Balkan zastala, kje so resnične meje Unije, kakšna je njena vloga v vojni, kaj dobrega in morda tudi slabega prinaša članstvo. Kaj bi še lahko storili za boljše odnose med Slovenijo in Hrvaško. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Bosansko-ameriški pisatelj, pesnik, kolumnist in predavatelj kreativnega pisanja na ugledni ameriški univerzi Princeton Aleksandar Hemon velja za enega največjih mojstrov pisane besede s tega prostora, ki mu je uspelo na zelo zahtevnem in konkurenčnem ameriškem trgu. Že več kot 30 let živi v Združenih državah Amerike, kjer se je znašel tik pred krvavim razpadom Jugoslavije in pozneje čez lužo tudi ostal.
Več kot pol ure sodne obravnave, 6 strani zapisnika, moralni nauk in 40 evrov globe, to je epilog neplačane vozovnice za Ljubljanski potniški promet, ki si ga je privoščila mladoletnica. Gre za 1,30 evra. V letu 2022 je mestni inšpektorat podal več kot 720 obdolžilnih predlogov na okrajno sodišče v Ljubljani zaradi neplačila vozovnice za Ljubljanski potniški promet. "Mi ne vemo, v kakšen dohodkovni razred neplačnik spada, niti nas to ne zanima," pravijo na LPP, kjer opažajo rast neplačnikov. Na sodišče grejo samo mladoletni, odrasli neplačniki pa, če se ne pritožijo, samo plačajo globo.
V oceanskih sedimentih je približno 14 milijonov ton mikroplastike in nimamo prav nobene metode, da bi jo očistili. Podobno, le manj oprijemljivo je v našem vsakdanjem življenju. Da jo vsebuje že skoraj vsaka rečna ali morska riba, je splošno znano, a čisto vsakič se nam med obrokom v taki ali drugačni obliki prikrade na krožnik, najdemo jo v kozmetiki, prav zdaj kroži v zraku okoli vas. Mikroplastika je simptom našega časa, na katerega za zdaj nimamo rešitve.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje konec letošnjega leta odhaja na smetišče zgodovine. Nadomestil ga bo obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov. Ta znesek naj se ne bi spremenil vsaj do marca 2025, ko je predvidena prva uskladitev. Kaj morajo pred uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka vedeti zavarovanci? Kako bodo prispevek poravnavali upokojenci, kdo bo plačevanja oproščen in kdaj bodo zavarovanci od komercialnih zavarovalnic dobili vrnjena presežna plačila za dopolnilno zavarovanje?
Podnebna konferenca Združenih narodov COP28, ki letos poteka v Dubaju, je v zadnji in najbolj napeti fazi.
RTV Slovenija se utaplja v izgubah, ki jih je za seboj pustilo nekdanje vodstvo, dvig stroškov dela in storitev na ravni države, z inflacijo neusklajena naročnina in tudi nestrateško poslovanje skozi leta. Kot je danes zjutraj na nujni seji parlamentarnega odbora za kulturo povedal predsednik uprave Zvezdan Martič, ocenjujejo, da primanjkljaj za pripravo proračuna za leto 2024 znaša 23 milijonov evrov.
Pred skoraj natanko štirimi meseci se je Slovenija zbudila v povsem novo poglavje sodobne zgodovine naravnih nesreč in človeške solidarnosti. Vsak kraj, občina in regija so glede na razmere in možnosti ubrale nekoliko drugačno pot krpanja materialnih in čustvenih ran in iskanja pomoči za sanacijo. Mi smo obiskali le eno od mnogih, kamniško občino, kjer so izjemno razdejanje poleg poplavnih voda povzročile hudourniške naplavine in številni plazovi. Kako se s posledicami soočajo predvsem tisti, ki se še ne morejo vrniti domov ali pa bodo potrebovali nadomestno rešitev
Narod brez elite je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako. S temi besedami je Jože Anderlič, ki je v Ljubljani zgradil kompleks s pregrešno dragimi stanovanji, sprožil plaz komentarjev in razprav o slovenski eliti. Hkrati se zaradi številnih drugih primerov pogospodenja Ljubljane sprašujemo, ali se središče našega glavnega mesta lišpa le še za bogataše in turiste, vse ostale pa odriva na obrobje.
V Savinjski dolini poteka pospešena sanacija po poplavah, predvsem na najbolj izpostavljenih točkah se trudijo prehiteti zimo. Na cestah in vodotokih je ostalo še veliko dela, ki se bo še krepko zavleklo. V poplavljenih industrijskih conah na Ljubnem in v Nazarjah se postopoma vzpostavlja proizvodnja, v obeh največjih podjetjih razmišljajo tudi o nadomestnih lokacijah. Za najbolj ogrožena stanovanjska naselja in hiše pa je že bila sprejeta odločitev o selitvah. Kako poteka poplavna obnova v Savinjski dolini, kje so največje težave, kako bo v praksi s selitvami, kakšne so razmere na terenu in kako uskladiti različne interese? To je le nekaj vprašanj, na katere je v živo iz našega studia odgovarjal državni sekretar za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.
Napad Hamasa na jug Izraela 7. oktobra se ni zgodil v vakuumu, je pred časom poudaril generalni sekretar OZN Antonio Guterres. Tudi grozljiva humanitarna katastrofa, ki jo spremljamo v Gazi, pa tudi nasilje na Zahodnem bregu, imata svoj zgodovinski in politični kontekst. Več kot 70-letna rana nerešenega palestinsko-izraelskega konflikta na Bližnjem vzhodu vpliva tako na odnos med Zahodom in muslimanskim svetom kot tudi na geopolitično stabilnost celotnega sveta.
V občini Gorenja vas - Poljane so četrti dan po poplavah našteli 210 plazov, zdaj so jih sanirali nekje deset odstotkov. V prvih dneh so bila od sveta odrezana cela naselja, zdaj, v sicer zelo veliki občini po površini, ki ima veliko stranskih dolin in 380 kilometrov cest, ni dostopa le do štirih hiš. Nekaj časa so bili odrezani tudi domačini v dolini Hrastnice na Škofjeloškem. A tam ni samo poplavljala Hrastnica, v kraju Sveta Barbara se je za hišo sprožil 150 metrov dolg plaz, ki zdaj miruje, sanacija pa bo dolgotrajna.
Neveljaven email naslov