Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
Evropska komisija z novo direktivo na področju GSO, Slovenija z novim zakonom, znanost proti omejevanju GSO
Gojiti gensko spremenjene poljščine ali ne, že več kot desetletje in pol neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. V začetku aprila je na tem področju začela veljati nova zakonodaja, ki jo je Evropska komisija sicer predstavila že leta 2010. Njen namen je poenostaviti dozdajšnji postopek odobritve gensko spremenjenih organizmov, ki ni zmogel odgovarjati povsem razdeljenim državam članicam.
“V skladu z novo zakonodajo bodo lahko države članice Unije omejile ali prepovedale pridelavo gensko obdelanih poljščin na svojem ozemlju, tudi če je ta dovoljena na evropski ravni.”
– Ladislav Miko, direktor Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane v Evropi
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je od začetka svojega delovanja kot ustrezne ocenila 48 gensko spremenjenih poljščin in produktov za hrano in krmo, od tega 30 sort koruze, po sedem sort soje in bombaža, 3 sorte oljne repice in eno sorto pese. Manjši del se je nanašal na sajenje, večinoma pa gre za rastline in produkte za krmo živali.
Bi potrdili, da je EFSA povsem neodvisna?
Ja, potrjujem, da so znanstvene objave EFSE popolnoma neodvisne.
– Bernhard Url, EFSA
Manj prepričana v neoporečnost gensko spremenjenih organizmov, ki jih spuščamo na evropska tla, pa je agronomka dr. Martina Bavec z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. »Vse te sorte, tudi koruza Monsanto 810, ki je dovoljena v Evropi, so odporne na herbicide, zlasti na aktivno snov glifosat. Po številnih epidemioloških študijah pa lahko že nizki odmerki glifosata predstavljajo veliko zdravstveno tveganje, med drugim delujejo kot hormonski motilci, dokazali so rakotvornost, ogrozi lahko tudi zarodek.«
“Je mogoča pot nazaj, če se že uvedeni GSO izkažejo za nevarne?”
“Po mojem mnenju ne.”
“In kdo bo prevzel odgovornost za to?”
“Tako kot vedno: davkoplačevalci, potrošniki.”
– dr. Martina Bavec
“Primarno menimo, da je vprašanje GSO znanstveno vprašanje in da bi morala politika upoštevati stroko in ne predvsem javnega mnenja, ki je žal pri nas zelo slabo informirano,” pa opozarja dr. Gregor Majdič, raziskovalec na področju biomedicine in član odbora za sproščanje organizmov v okolje, kjer preučujejo vsako tovrstno prošnjo v Uniji.
“Gensko spremenjeni organizmi so lahko zelo koristni, a je treba presojati od primera do primera.”
– dr. Gregor Majdič
A pomembno je, da ločujemo: eno je setev, drugo uvoz gensko spremenjene krme oziroma hrane in uživanje te. Nova direktiva Evropske komisije in osnutek zakona se nanašata le na prvo, v zvezi s prometom pa je šele pred tedni ugledal luč nov zakonodajni predlog Evropske komisije, po katerem bi tudi odločitev o uvozu in prometu gensko spremenjenih organizmov prenesli na raven držav članic. Tu pa nastane zmeda: “Slovenija, tako kot vse preostale evropske države uvaža gensko spremenjeno krmo za živino, saj v Evropi nismo sposobno pridelati dovolj krme brez gensko spremenjenih organizmov. Ko je treba na nacionalni ravni glasovati o ustreznosti določenega gensko spremenjenega organizma, Slovenija vedno glasuje proti, toda po drugi strani še vedno uvaža gensko spremenjene organizme za krmo.” – Generalna sekretarka Natalie Moll, generalna sekretarka pri EuropaBio, združenju evropskih biotehnoloških podjetjih, opozarja na kontradiktorno pozicijo Slovenije in številnih drugih držav.
“Da bi prepovedali uvoz GS krme, o tem se še nismo opredelili. Je pa treba opozoriti, da ima predlog komisije pasti, pomeni konec enotnega trga.”
–Tanja Strniša, Ministrstvo za kmetijstvo
Odgovorni za področje kmetijstva in gensko spremenjenih organizmov pr Greenpeace-u Marco Contiero poziva komisijo k temu, da bi začeta “resno premišljevati o političnih motivih za uvoz milijonov ton gensko spremenjene krme iz Južne in Severne Amerike. To vprašanje zahteva ukrepanje tako na politični ravni, kot tudi na ekonomski, zahteva preobrat v premisleku o prihodnosti prehranske verige v Evropi”.
“Če govorimo o državah članicah, je Velika Britanija zagotovo tista, ki najbolj spodbuja uvedbo te tehnologije, sledijo jih Nizozemska, Španija, Estonija, pogojno tudi Češka. Teh pet držav se najbolj zavzema za uvedbo GSO.”
– Marco Contiero, Greenpeace
Naši sogovorniki so tudi opozorili, da je neurejeno tudi področje označevanja živil, pridelanih s pomočjo gensko spremenjenih organizmov. “Za zdaj v Evropi ni treba označevati živil, ki so narejena iz živali, hranjenih z gensko spremenjenimi organizmi. Greenpeace je pred leti zbral milijon podpisov, jih predložil komisiji, a je ta vse skupaj zavrnila, češ da v tovrstnih živilih ni mogoče slediti gensko spremenjenim organizmom. Znanost je zatem dokazala, da je to mogoče. Toda označevanje GSO v živilih je – politično gledano – še vedno precej oddaljeno,” je mnenja Contiero.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
Evropska komisija z novo direktivo na področju GSO, Slovenija z novim zakonom, znanost proti omejevanju GSO
Gojiti gensko spremenjene poljščine ali ne, že več kot desetletje in pol neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. V začetku aprila je na tem področju začela veljati nova zakonodaja, ki jo je Evropska komisija sicer predstavila že leta 2010. Njen namen je poenostaviti dozdajšnji postopek odobritve gensko spremenjenih organizmov, ki ni zmogel odgovarjati povsem razdeljenim državam članicam.
“V skladu z novo zakonodajo bodo lahko države članice Unije omejile ali prepovedale pridelavo gensko obdelanih poljščin na svojem ozemlju, tudi če je ta dovoljena na evropski ravni.”
– Ladislav Miko, direktor Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane v Evropi
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je od začetka svojega delovanja kot ustrezne ocenila 48 gensko spremenjenih poljščin in produktov za hrano in krmo, od tega 30 sort koruze, po sedem sort soje in bombaža, 3 sorte oljne repice in eno sorto pese. Manjši del se je nanašal na sajenje, večinoma pa gre za rastline in produkte za krmo živali.
Bi potrdili, da je EFSA povsem neodvisna?
Ja, potrjujem, da so znanstvene objave EFSE popolnoma neodvisne.
– Bernhard Url, EFSA
Manj prepričana v neoporečnost gensko spremenjenih organizmov, ki jih spuščamo na evropska tla, pa je agronomka dr. Martina Bavec z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. »Vse te sorte, tudi koruza Monsanto 810, ki je dovoljena v Evropi, so odporne na herbicide, zlasti na aktivno snov glifosat. Po številnih epidemioloških študijah pa lahko že nizki odmerki glifosata predstavljajo veliko zdravstveno tveganje, med drugim delujejo kot hormonski motilci, dokazali so rakotvornost, ogrozi lahko tudi zarodek.«
“Je mogoča pot nazaj, če se že uvedeni GSO izkažejo za nevarne?”
“Po mojem mnenju ne.”
“In kdo bo prevzel odgovornost za to?”
“Tako kot vedno: davkoplačevalci, potrošniki.”
– dr. Martina Bavec
“Primarno menimo, da je vprašanje GSO znanstveno vprašanje in da bi morala politika upoštevati stroko in ne predvsem javnega mnenja, ki je žal pri nas zelo slabo informirano,” pa opozarja dr. Gregor Majdič, raziskovalec na področju biomedicine in član odbora za sproščanje organizmov v okolje, kjer preučujejo vsako tovrstno prošnjo v Uniji.
“Gensko spremenjeni organizmi so lahko zelo koristni, a je treba presojati od primera do primera.”
– dr. Gregor Majdič
A pomembno je, da ločujemo: eno je setev, drugo uvoz gensko spremenjene krme oziroma hrane in uživanje te. Nova direktiva Evropske komisije in osnutek zakona se nanašata le na prvo, v zvezi s prometom pa je šele pred tedni ugledal luč nov zakonodajni predlog Evropske komisije, po katerem bi tudi odločitev o uvozu in prometu gensko spremenjenih organizmov prenesli na raven držav članic. Tu pa nastane zmeda: “Slovenija, tako kot vse preostale evropske države uvaža gensko spremenjeno krmo za živino, saj v Evropi nismo sposobno pridelati dovolj krme brez gensko spremenjenih organizmov. Ko je treba na nacionalni ravni glasovati o ustreznosti določenega gensko spremenjenega organizma, Slovenija vedno glasuje proti, toda po drugi strani še vedno uvaža gensko spremenjene organizme za krmo.” – Generalna sekretarka Natalie Moll, generalna sekretarka pri EuropaBio, združenju evropskih biotehnoloških podjetjih, opozarja na kontradiktorno pozicijo Slovenije in številnih drugih držav.
“Da bi prepovedali uvoz GS krme, o tem se še nismo opredelili. Je pa treba opozoriti, da ima predlog komisije pasti, pomeni konec enotnega trga.”
–Tanja Strniša, Ministrstvo za kmetijstvo
Odgovorni za področje kmetijstva in gensko spremenjenih organizmov pr Greenpeace-u Marco Contiero poziva komisijo k temu, da bi začeta “resno premišljevati o političnih motivih za uvoz milijonov ton gensko spremenjene krme iz Južne in Severne Amerike. To vprašanje zahteva ukrepanje tako na politični ravni, kot tudi na ekonomski, zahteva preobrat v premisleku o prihodnosti prehranske verige v Evropi”.
“Če govorimo o državah članicah, je Velika Britanija zagotovo tista, ki najbolj spodbuja uvedbo te tehnologije, sledijo jih Nizozemska, Španija, Estonija, pogojno tudi Češka. Teh pet držav se najbolj zavzema za uvedbo GSO.”
– Marco Contiero, Greenpeace
Naši sogovorniki so tudi opozorili, da je neurejeno tudi področje označevanja živil, pridelanih s pomočjo gensko spremenjenih organizmov. “Za zdaj v Evropi ni treba označevati živil, ki so narejena iz živali, hranjenih z gensko spremenjenimi organizmi. Greenpeace je pred leti zbral milijon podpisov, jih predložil komisiji, a je ta vse skupaj zavrnila, češ da v tovrstnih živilih ni mogoče slediti gensko spremenjenim organizmom. Znanost je zatem dokazala, da je to mogoče. Toda označevanje GSO v živilih je – politično gledano – še vedno precej oddaljeno,” je mnenja Contiero.
V javnost je prišel predlog osnutka novega statuta Univerze v Ljubljani, ki je med zaposlenimi na univerzi in študenti dvignil veliko prahu. Kritike letijo predvsem na izenačevanje obsega rednega in izrednega študija, manjšanje možnega števila opravljanj izpita, spremembe pristojnosti in razmerij moči na univerzi in na druge novosti, ki jih uvaja statut. Ker se Univerza v Ljubljani sooča s finančnimi težavami, bi sprememba statuta lahko pomembno vplivala na to, kako bodo bremena varčevanja porazdeljena v prihodnosti. V Vročem mikrofonu smo soočili argumente kritikov in vodstva univerze ter pregledali, kaj predlagane spremembe pomenijo za skoraj 50.000 študentov in 6000 zaposlenih Univerze v Ljubljani.
Z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora in prepisom pretepenega petošolca na drugo šolo dogodek na Osnovni šoli Deskle dobiva epilog. Toda zgodba odpira več vprašanj, kot na njih odgovarja. Ravnatelj meni, da bi se desetletnik pogosto lahko preprosto umaknil. Toda strokovnjaki opozarjajo na to, da se ne bi smela umikati žrtev. V oddaji lahko slišite tudi inšpektorja, ki predlaga ravnateljevo razrešitev, in mamo petošolca, ki je na težave opozarjala pravočasno, vendar ni nihče ukrepal. Mladi z drugim ali mešanim etničnim ozadjem so kar dvakrat pogosteje žrtve medvrstniškega nasilja. Bi se sistem moral odzivati drugače?
Na Hrvaškem so se odločili za množičen odpis dolgov socialno najšibkejšim, na podoben odpis se že nekaj mesecev pripravlja tudi Makedonija. Pa pri nas?
Ko je Švicarska centralna banka konec prejšnjega tedna nekoliko nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti franka, je njegova vrednost v primerjavi z evrom takoj poskočila za skoraj trideset odstotkov. Kako močno je ta odločitev obremenila slovenska gospodinjstva s krediti v »švicarjih« in ali bi morala ukrepati slovenska država?
Poraba alkohola se je v Sloveniji v zadnjih petih letih resda zmanjšala skoraj za četrtino, a še vedno sodimo med vodilne države v svetu po številu opitih in odvisnih odraslih oseb, nenehno pa narašča število opijajočih se otrok in mladostnikov. Zakaj se ob podatku, da nas posledice uživanja alkohola stanejo več kot četrt milijarde evrov letno, resneje ne lotimo ukrepov, ki dokazano delujejo, in zakaj škripa pri preventivi, so v Vročem mikrofonu spregovorili strokovnjaki, ki sodelujejo na 3. nacionalni konferenci o alkoholni politiki.
Financiranje učne pomoči v osnovnih šolah je Ministrstvo z novim letom do nadaljnjega ukinilo, hkrati pa od šol zahteva, da izvajanje učne pomoči brez plačila nemoteno zagotavljajo še naprej. Šole so celo pozvali, da ponovno presodijo odločbe otrok in pomoč ponudijo, če je možno v skupinski obliki. Strokovnjaki so proti temu, opozarjajo pa tudi na kakovost izvedbe učne pomoči, saj bodo šole prisiljene delo dodeliti učiteljem brez znanja zgolj zato, ker jim manjkajo ure do polne učne obveznosti, pa čeprav je učna pomoč dodatno delo izven rednega dela učitelja. Gostje v studiu bodo mag. Gregor Mohorčič, v.d. Generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo in strokovnjakinja za področje didaktike specialne in rehabilitacijske pedagogike dr.Marija Kavkler. Svoja stališča pa bodo z nami delili tudi: ravnateljica, učitelji, pravnica, mati otrok s PP, Matej Rovšek, vodja Janeza Levca in SVIZ.
Enaka davčna pravila za vse, ki živimo v Sloveniji – če živite v Sloveniji, potem morate v Sloveniji plačevati davke. Tudi od dohodkov, ki jih morebiti zaslužite v tujini, obveznosti so seveda odmerjene po slovenski zakonodaji. O rezidentstvu, davčnih obveznostih, dilemah, ki nastanejo ob krajših zaposlitvah v tujini – v Vročem mikrofonu Vala 202 Lili Srša Hren s Finančne uprave RS.
V Sloveniji vsako leto prevozniki naftnih derivatov na črno prodajo več sto tisoč litrov goriva. Po ocenah dobrih poznavalcev se te številke vrtijo kar v milijonih, kar pomeni,da gre tudi za milijonske vsote pri nepobranem davku in trošarini. Očitno velikim naftnim trgovcem za to ni mar. Še manj državi, saj imajo nepridipravi pri kraji skoraj popolnoma proste roke. Nadzor, ki ga izvajajo nadzorniki nekaterih naftnih družb, pa ni omembe vreden.
V zadnjih dneh so se razmere med socialnimi partnerji zaostrile. Padale so ostre besede in obtožbe z obeh strani. Stanje je skušal pomiriti predsednik vlade – a je zgolj prilil olje na ogenj. Ali so razlog za nesoglasje še vedno zaostrene razmere v gospodarstvu ali pa se nekatere organizacije delodajalcev in sindikatov zgolj soočajo s krizo identitete? Kdo je v tem trenutku močnejši in kako zelo, če sploh, je pomemben socialni dialog. Kakšno vlogo pri tem igra država? Razmere analizira profesor ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Jaklič.
Nekateri prevozniki naftnih derivatov na veliko goljufajo in kradejo kurilno olje in nafto. Pri tem uporabljajo različne tehnične pripomočke ali pa to počno v dogovoru z odjemalci in podobno. Zanimivo pri tem je, da na Petrolu o tem molčijo. Še več. Tovrstnih primerov ne prijavijo niti policiji. Razkrivamo, na kašen način si nekateri prevozniki z goljufanjem in krajo goriva polnijo žepe …
8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.
8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.
Zamisel o novem Smučišču 2864, prvem slovenskem integralnem smučišču z najnovejšo in najbolj dovršeno tehnologijo žičniških naprav in naprav za dodatno zasneževanje, ki naj bi se razprostiralo na preko 1,5 mio m2 površin med Bohinjsko Bistrico in Soriško planino, je stara že skoraj 4 leta.
Nova visoka zunanjepolitična predstavnice Evropske unije Federice Mogherini je v intervjuju za španski časopis El Pais le nekaj dni po nastopu svojega položaja izrazila, da je njen cilj doseči oblikovanje palestinske države. Švedska je konec oktobra kot prva zahodnoevropska država članica EU priznala državo Palestino, zato se postavlja vprašanje – se bomo tudi Slovenci vkrcali na tako imenovani “švedski vlak”? Je po dolgih letih shizofrenih političnih signalov naposled nastopil pravi čas, da Slovenija prizna Palestino?
Magnetogram 69. seje vlade, na kateri so odločali o kandidatih za evropskega komisarja, postaja najbolj iskan dokument v Sloveniji, s katerega vlada nikakor noče umakniti stopnje tajnosti interno, čeprav je to od nje zahteval tudi informacijski pooblaščenec. O zadevi bo zdaj odločalo še upravno sodišče. Javnost se upravičeno sprašuje, kaj potem v resnici pomeni transparentnost delovanja vlade, javnih ustanov in funkcionarjev.
Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.
Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.
Komisija za preprečevanje korupcije je po desetih letih svojega delovanja na prelomnici. Njen ugled zaradi notranjih razprtij in afer pada. Pod vprašajem je tudi kakovost njenega dela. Predsednik Komisije Boris Štefanec kljub pozivom k odstopu še naprej vztraja na položaju. Medtem ko se strokovna javnost vse glasneje sprašuje, ali vodstvo KPK-ja sploh še uživa dovolj zaupanja in legitimnosti, pa predsednik republike Borut Pahor še naprej molči. Lucija Dimnik Rikič
Neveljaven email naslov