Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zdravstvu ni nič drugače kot v celotni družbi. Dialoga s politiko ni, plačni sistem je z uravnilovko zavrl ves napredek, odgovorni svoja ravnanja opravičujejo z zapisanim v pravilnikih in členih. Stavka za višje plače in normative, sprejemanje odgovornosti in nezadovoljstvo pacientov – so le nekateri problemi, ki jih ima slovenski zdravstveni sistem.
Mnenja zdravnikov - dr. Marijan Ivanuša SZO, dr. Adolf Lukanović, Ginekološka klinika LJ, dr. Aleksander Doplihar, upokojeni zdravnik. dr.Jurij Gorjanc, kirurg.
Aleksander Doplihar: "Zdravnik naj bi bil moralno in etično neoporečen. Vsa ta gonja za denarjem in zaslužkom je popolnoma zgrešena in nemoralna."
V zdravstvu ni nič drugače kot v celotni družbi: dialoga s politiko ni, plačni sistem je z uravnilovko zavrl ves napredek, odgovorni svoja ravnanja upravičujejo z zapisanim v pravilnikih in členih. Stavka za višje plače in normative, sprejemanje odgovornosti in nezadovoljstvo pacientov so le nekatere težave slovenskega zdravstvenega sistema.
“Vemo, da je Klinični center kot vrhunska slovenska zdravstvena ustanova v zadnjih letih vedno znova opozarjal na določene sistemske pomanjkljivosti, pa ni bilo odziva.” – dr. Adolf Lukanovič
V Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani kljub stavki omogočajo zdravstveno varstvo kot v normalnih razmerah. Izredni profesor in strokovni direktor Ginekološke klinike dr. Adolf Lukanovič pravi: “V javnem sektorju nimamo možnosti nagrajevanja po storilnosti, ampak še vedno velja uravnilovsko načelo plačevanja. S sprejetimi standardi in normativi bi lahko odkrili tiste delavce, ki delajo nadpovprečno veliko. Kadrovsko smo podhranjeni. Mi imamo na stotine delavk zdravstvene nege, ki so opravile številne nadure, a se prelagajo iz meseca v mesec in niso izplačane.”
Kako pa objektivno odgovornost zdravnikov in kako odgovornost vodij oddelkov in bolnišnic razume upokojeni zdravnik Aleksander Doplihar, ki še vedno vodi ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani?
“Zame je ravnanje zdravniškega sindikata zelo neetično. Grozi s stavko, namesto da bi razmišljal o tem, kar počnejo. S tem nenormalnim navijanjem za zviševanje plač močno škodi morali in etiki zdravniškega poklica. Zdravnik naj bi bil moralno in etično neoporečen. Vsa ta gonja za denarjem in zaslužkom je popolnoma zgrešena in nemoralna.”
Dr. Jurij Gorjanc je zaposlen kot kirurg na avstrijskem Koroškem. Za odhod iz Slovenije se je odločil, ker si je želel pridobiti nova znanja. Po nekaj mesecih dela je opazil, da je sistem v Avstriji predvsem bolj učinkovit. Želi si, da bi enako veljalo tudi za Slovenijo, zato pozdravlja stavko in pravi, da je konstruktiven dialog nujen za boljši jutri: “Jaz danes v ambulanti v Avstriji nimam nikoli več kot 15 bolnikov v celotnem ambulantnem času in si ga lahko razporedim tako, da bo vsak bolnik slišal tisto, kar mora slišati in kar pričakuje glede na svoja vprašanja.”
“Stavka se preveč demonizira. Okrcati moram tudi medije. Žal je raven komuniciranja med zdravništvom in ministrstvom takšna, da te komunikacije ni, če zdravniki ne rečejo, da se hočejo pogovarjati zelo resno, in zelo resno se trenutno očitno da pogovarjati samo s stavko. To je mehanizem, da nekdo posluša argumente.”
Dr. Jurij Gorajnc torej pravi, da ima plačo na avstrijskem Koroškem za približno od 30 do 40 odstotkov višjo kot v Sloveniji. O plačah v Švici pa vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji dr. Marijan Ivanuša: “Prevelika delovna obremenitev lahko pomeni tudi slabšo kakovost dela, vsekakor pa manj dela ne pomeni samo po sebi boljše kakovosti dela. Mi smo pred leti opravili analizo stanja v primarnem zdravstvu in že takrat ugotovili, da vodstva sploh ne uporabljajo – sicer omejenega – nabora mehanizmov, ki jih imajo za izboljšanje kakovosti dela zdravnikov in primarnega zdravstva. Ne verjamem, da bodo normativi sami po sebi pripomogli k boljši kakovosti dela.”
“Brez te kulture pa tudi ni mogoče uvesti ustreznih sistemskih rešitev,” še meni dr. Marijan Ivanuša.
“Zdravstveni sistem lahko deluje, če posamezni elementi med sabo sodelujejo in komunicirajo. Da se odkrito pogovarjamo o problemih, ne da potekajo igrice v ozadju.”
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
V zdravstvu ni nič drugače kot v celotni družbi. Dialoga s politiko ni, plačni sistem je z uravnilovko zavrl ves napredek, odgovorni svoja ravnanja opravičujejo z zapisanim v pravilnikih in členih. Stavka za višje plače in normative, sprejemanje odgovornosti in nezadovoljstvo pacientov – so le nekateri problemi, ki jih ima slovenski zdravstveni sistem.
Mnenja zdravnikov - dr. Marijan Ivanuša SZO, dr. Adolf Lukanović, Ginekološka klinika LJ, dr. Aleksander Doplihar, upokojeni zdravnik. dr.Jurij Gorjanc, kirurg.
Aleksander Doplihar: "Zdravnik naj bi bil moralno in etično neoporečen. Vsa ta gonja za denarjem in zaslužkom je popolnoma zgrešena in nemoralna."
V zdravstvu ni nič drugače kot v celotni družbi: dialoga s politiko ni, plačni sistem je z uravnilovko zavrl ves napredek, odgovorni svoja ravnanja upravičujejo z zapisanim v pravilnikih in členih. Stavka za višje plače in normative, sprejemanje odgovornosti in nezadovoljstvo pacientov so le nekatere težave slovenskega zdravstvenega sistema.
“Vemo, da je Klinični center kot vrhunska slovenska zdravstvena ustanova v zadnjih letih vedno znova opozarjal na določene sistemske pomanjkljivosti, pa ni bilo odziva.” – dr. Adolf Lukanovič
V Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani kljub stavki omogočajo zdravstveno varstvo kot v normalnih razmerah. Izredni profesor in strokovni direktor Ginekološke klinike dr. Adolf Lukanovič pravi: “V javnem sektorju nimamo možnosti nagrajevanja po storilnosti, ampak še vedno velja uravnilovsko načelo plačevanja. S sprejetimi standardi in normativi bi lahko odkrili tiste delavce, ki delajo nadpovprečno veliko. Kadrovsko smo podhranjeni. Mi imamo na stotine delavk zdravstvene nege, ki so opravile številne nadure, a se prelagajo iz meseca v mesec in niso izplačane.”
Kako pa objektivno odgovornost zdravnikov in kako odgovornost vodij oddelkov in bolnišnic razume upokojeni zdravnik Aleksander Doplihar, ki še vedno vodi ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani?
“Zame je ravnanje zdravniškega sindikata zelo neetično. Grozi s stavko, namesto da bi razmišljal o tem, kar počnejo. S tem nenormalnim navijanjem za zviševanje plač močno škodi morali in etiki zdravniškega poklica. Zdravnik naj bi bil moralno in etično neoporečen. Vsa ta gonja za denarjem in zaslužkom je popolnoma zgrešena in nemoralna.”
Dr. Jurij Gorjanc je zaposlen kot kirurg na avstrijskem Koroškem. Za odhod iz Slovenije se je odločil, ker si je želel pridobiti nova znanja. Po nekaj mesecih dela je opazil, da je sistem v Avstriji predvsem bolj učinkovit. Želi si, da bi enako veljalo tudi za Slovenijo, zato pozdravlja stavko in pravi, da je konstruktiven dialog nujen za boljši jutri: “Jaz danes v ambulanti v Avstriji nimam nikoli več kot 15 bolnikov v celotnem ambulantnem času in si ga lahko razporedim tako, da bo vsak bolnik slišal tisto, kar mora slišati in kar pričakuje glede na svoja vprašanja.”
“Stavka se preveč demonizira. Okrcati moram tudi medije. Žal je raven komuniciranja med zdravništvom in ministrstvom takšna, da te komunikacije ni, če zdravniki ne rečejo, da se hočejo pogovarjati zelo resno, in zelo resno se trenutno očitno da pogovarjati samo s stavko. To je mehanizem, da nekdo posluša argumente.”
Dr. Jurij Gorajnc torej pravi, da ima plačo na avstrijskem Koroškem za približno od 30 do 40 odstotkov višjo kot v Sloveniji. O plačah v Švici pa vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji dr. Marijan Ivanuša: “Prevelika delovna obremenitev lahko pomeni tudi slabšo kakovost dela, vsekakor pa manj dela ne pomeni samo po sebi boljše kakovosti dela. Mi smo pred leti opravili analizo stanja v primarnem zdravstvu in že takrat ugotovili, da vodstva sploh ne uporabljajo – sicer omejenega – nabora mehanizmov, ki jih imajo za izboljšanje kakovosti dela zdravnikov in primarnega zdravstva. Ne verjamem, da bodo normativi sami po sebi pripomogli k boljši kakovosti dela.”
“Brez te kulture pa tudi ni mogoče uvesti ustreznih sistemskih rešitev,” še meni dr. Marijan Ivanuša.
“Zdravstveni sistem lahko deluje, če posamezni elementi med sabo sodelujejo in komunicirajo. Da se odkrito pogovarjamo o problemih, ne da potekajo igrice v ozadju.”
Pomladi je dvignila prah informacija o načrtih za privatizacijo Pošte Slovenije. Na srečo se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj ta državna družba ostaja med strateškimi naložbami. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju in kaj pravijo poštni delavci na terenu in kaj uprava.
Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.
Je prodaja beljakovinskih prehranskih dodatkov nuja ali marketinški trik? Ali vas bolj prepriča embalaža navadnega pudinga ali tista, na kateri piše dodanih 20 g beljakovin? Kako šibki smo ljudje, ko gre za prehransko svetovanje, in kako hitro podležemo nekaterim praznim obljubam? O tako imenovani proteinomaniji bomo govorili v tokratnem Vročem mikrofonu. In se spraševali, ali je več beljakovin tudi zares bolje za naše telo.
Bolgarija je s slovenske perspektive slabo poznana članica Evropske unije. Pred dnevi so imeli že šeste parlamentarne volitve v treh letih, ki pa niso prinesle konca politični nestabilnosti. Največja sistemska težava te 6,5-milijonske države je korupcija, ki poleg inflacije in najnižjih plač v Evropski uniji zavira že nekaj časa napovedan prevzem evra. Poleg čudovitih gora in obale pa Bolgarija premore tudi pozitivne zgodbe in vizije. V reportaži od blizu spoznamo politično, družbeno, znanstveno, kulturno, podjetniško … Bolgarijo.
V zadnjih letih se dogaja največji prenos premoženja od revnih k bogatim v zgodovini. Število premožnih še nikoli ni bilo tako visoko kot v 2023. Kako v kontekstu globalnih izkoriščevalskih trendov preiti v trajnostne ekonomske modele, ki poslovno uspešnost združujejo z ekološko odgovornostjo in družbeno pravičnostjo? Kako inovativne prakse spreminjajo gospodarstvo in poslovne modele in postajajo vzor trajnostne preobrazbe?
Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?
Zdi se, da je zadnja leta med študenti kot pomoč pri učenju močno razširjena uporaba farmakoloških sredstev za krepitev kognitivnih sposobnosti. Čeprav gre po večini za načeloma varna zdravila, ki se predpisujejo predvsem za zdravljenje hiperaktivnosti in narkolepsije, pa njihova uporaba pri zdravih posameznikih prinaša določena nepotrebna tveganja. Kako varno je jemanje tako imenovanih pametnih drog? Kako učinkovite so in kakšna tveganja prinašajo?
Čigavo je geslo: Kdor ne skače, ni Sloven'c? S ponarodelim navijaškim vzklikom se lahko poistoveti vsakdo. Poteza trgovca, ki je pridobil pravice za njegovo uporabo, je razjezila mnoge. Kako bo ukrepal olimpijski komite, kaj pravijo navijači in ali lahko Urad za intelektualno lastnino razveljavi svojo odločitev?
Prihajajoče volitve v Evropski parlament niso prve, ki jih razglašamo za prelomne. V katerih za javnost relevantnih pogledih to vendarle so, se pogovajamo s strokovnjakom za mednarodne odnose dr. Markom Lovcem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Z njegovo pomočjo skušamo osvetliti mednarodnopolitični kontekst s prevladujočimi vplivi na potek predvolilnih kampanj ter obravnavati poglavitne teme, ki zaznamujejo letošnjo predvolilno dinamiko: vojni v Ukrajini in Palestini ter (nezakonite) migracije in porast priljubljenosti apologetov skrajno desničarskih ideologij.
Povprečen Slovenec ve o sodobni Romuniji približno toliko kot povprečen Romun o moderni Sloveniji: tako rekoč ničesar. Diktator Ceausescu, grof Drakula, slikovita Transilvanija in avtomobilsko podjetje Dacia so ponavadi edine asociacije na to dinamično državo, ki leži med Črnim morjem in Karpati na Balkanu. Od leta 2007 je članica Evropske unije in od takrat tudi eno najhitreje rastočih gospodarstev v njej, zato niti ni čudno, da so Romuni med najbolj naklonjenimi evropskim integracijam izmed vseh Evropejcev. Kakšno je ozračje v državi v supervolilnem letu, ko bodo imeli v Romuniji ne le evropske in hkrati lokalne, ampak do konca leta še predsedniške in parlamentarne volitve?
Zagotovo ste sami že doživeli, če niste ravno tip človeka, ki bi se na morju nastavljal soncu, da ste ob prihodu domov prejeli začudene poglede in vprašanja: "Si sploh bila na morju? Saj si bela kot jogurt!". Sinonim za obisk morja je bila namreč zagorela koža. Z leti se je sicer ozaveščenost o škodljivosti sonca in nujnosti zaščite pred njim povečala, a še vedno ne dovolj, če pogledamo statistiko obolevnosti za kožnim rakom, predvsem malignim melanomom, ki se še vedno povečuje. Ob svetovnem dnevu Sonca še enkrat ponovimo osnove zaščite kože pred UV-sevanjem in pomen samopregledovanja, ki lahko vam ali bližnjemu reši življenje, saj je melanom 100-odstotno ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj.
Nikolaj Krastev je bolgarski politični analitik, novinar in urednik. Je odličen poznavalec dogajanja na Zahodnem Balkanu, dolga leta je bil dopisnik iz Beograda, dopisniški mandat je preživel tudi v Moskvi. Sestaja se z rusko opozicijo in je o njej posnel televizijski dokumentarec. Pogovarjamo se o dogajanju v regiji, o vplivu Rusije in Turčije. Kakšna je prihodnost Balkana in zakaj bi lahko Slovenija bolje izkoristila svoje dobro ime. Tudi o tem, zakaj ničesar ne vemo o Bolgariji, kjer bodo imeli že šeste volitve v samo treh letih. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Gospodarska, migrantska, covidna, zdravstvena, podnebna, energetska kriza, vojna za vojno … Nenehna kriza postaja nova normalnost. Kakšen način vladanja bolj ustreza krizi, kako se v krizi odziva pravo, kako mediji? Kako nenehna kriza vpliva na neenakost?
Pred natanko enim tednom je skupina študentov zasegla prostore Fakultete za družbene vede. Protest, ki so ga poimenovali "Nič tišine do svobodne Palestine", je bil eden odmevnejših študentskih protestov v zadnjem času. Zdi se, da so ti po 60. in 70. letih prejšnjega stoletja kar nekako zamrli. Najodmevnejši so v zadnjem času zagotovo propalestinski študentski protesti v Združenih državah Amerike.
Razmere na trgu dela so danes povsem drugačne, kot so bile še pred nekaj leti. Brezposelnost je rekordno nizka, delodajalci pa med seboj tekmujejo za najbolj iskane kadre, zanimivi so postali ljudje s statusom invalida in pa kadri, ki jih še pred tremi leti ne bi zaposlili pod nobenim pogojem.
Lahko bi se vprašali kako je mogoče, da neko umetniško delo v tujini doseže vrednost več kot 150 milijonov evrov, kot na primer slika Marilyn Monroe, ki jo je ustvaril Andy Warhol in so zanjo leta 2022 iztržili več kot 176 milijonov evrov. Največji trg zbirateljev je ameriški, zelo močna je Kitajska, med evropskimi so to Francija, Nemčija, Italija, Anglija. Močni umetniški trgi so torej tisti, ki imajo v ozadju močno ekonomijo. Pri nas umetniških slik, za katere bi iztržili sedemmestni znesek, ni. V Sloveniji so po tržni vrednosti v vrhu dela slikarja in grafika Zorana Mušiča, pa tudi naših impresionistov Groharja, Jakopiča in Jame. Tisti, ki se odločijo podati v ta, predvsem "drag šport", pa morajo biti zelo pozorni. Na trgu, predvsem na spletu, so tudi ponaredki saj tam kjer je povpraševanje, je tudi ponarejanje, pa naj gre za umetniška dela, drage kamne ali hrano.
Makedonija velja za eno večjih osmoljenk med državami. Zaradi zahtev Grčije se je celo preimenovala, vmes postala članica Nata, zdaj pa njeno približevanje Evropski uniji blokira Bolgarija. Od leta 2019 se država z imenom Severna Makedonija spoprijema z rednimi političnimi krizami, na volitvah bodo jutri izbrali tako novega predsednika kot nov parlament, saj je vlada pred tedni odstopila. Povprečne plače in pokojnine so nizke, življenjski stroški se povečujejo, zato ni čudno, da v državi vladata dve epidemiji: korupcija in izseljevanje. Kakšna prihodnost čaka najbolj južno republiko nekdanje Jugoslavije, na čem gradijo optimizem, kako domovino vidijo Makedonci, ki živijo v Sloveniji …
Prvega maja 2004 so marsikje po Sloveniji poleg slovenske trobojnice zaplapolale tudi evropske zastave. Slovenija je poleg devetih drugih držav vstopila v Evropsko unijo, za kar smo se s skoraj 90 odstotno večino odločili na posvetovalnem referendumu leto prej. Ena največjih prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je potekala v Novi Gorici. Na slovesnosti z naslovom 'Dve Gorici - eno mesto: skupaj v Evropi' je bil slavnostni govornik tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Gorica in Nova Gorica sta med evropskimi državami zagotovo posebni saj je nekdanja meja potekala med dvema mestoma, dobesedno med dvema ulicama. Kakšni so spomini na nekdanjo mejo, zakaj je bilo na slovesnosti pred 20imi leti tako čustveno vzdušje in kako je vstop v EU vplival na prebivalce Goriške? Zvočno razglednico iz Nove Gorice pošilja Nataša Uršič. V Gornji Radgoni so vstop v Evropsko unijo dočakali ob Odi radosti, dvigu zastav, ognjemetu in spustu 25-ih ladjic po Muri. Kako je to vplivalo na delovanje obmejnega mesta in na povezovanje ter druženje sosedov? Kako se pri mladih pozna, da je Avstrija tako blizu? Kako gledajo na ti desetletji domačini? Obetali so si napredek, hiter razvoj in blaginjo, se je vse to izpolnilo? Iz Gornje Radgone je radijsko razglednico poslala Sara Zmrzlak. Skupaj s Slovenijo je v Evropsko unijo vstopila tudi naša vzhodna soseda Madžarska, kar je svoj pečat pustilo tudi v Prekmurju. Lendava je naše najvzhodnejše mesto, občino sestavlja 23 naselij. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je v njih živelo nekaj več kot 12, danes pa zgolj dobrih 10 tisoč ljudi. Z najvišjim razglednim stolpom in drugimi atrakcijami, zlasti razstavami svetovnih likovnih umetnikov, pa je vse bolj privlačna tako za domače kot tuje turiste. Lendava je dvojezično območje, na katerem poleg pripadnikov madžarskega naroda živijo še Hrvati in Romi, svoj pečat puščajo tudi Primorci, potomci Judov in drugi. Multikulturnosti Lendave je vstop naše in okoliških držav v Evropsko unijo ponudil še več možnosti za razvoj, ki pa so jih nadgradili s širitvijo schengenskega območja. Razglednico iz Lendave pošilja Lidija Kosi.
Pred kratkim smo zaznamovali 54. svetovni dan zemlje, katerega vloga je, da nas vsako leto opomni, kako pomembno je, da skrbimo za naš planet. V več kot petdesetih letih se je marsikaj spremenilo. Zaradi podnebnih sprememb Zemlja nikoli več ne bo to, kar je bila, in “skrb” zanjo hitro preide v krivdo, strah in obup. Kognitivni znanstveniki so te občutke zaobjeli v pojmu podnebna tesnoba ali ekoanksioznost. Zakaj je torej pomembno, da pri soočanju z okoljsko krizo naslovimo ravno naše duševno zdravje?
Slovenija je leta 2019 kot 54. država podpisala Antarktični sporazum, temu koraku bi moral slediti strateški načrt sodelovanja slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah, a se zaradi podajanja pristojnosti med ministrstvi ni zgodilo nič. Naša država bi morala namreč pristopiti tudi k ustreznim mednarodnim sporazumom, kot je, recimo, Madridski protokol, ki zagotavljajo potrebno pravno podlago in mednarodno logistično podporo. Brez njih so slovenski raziskovalci prikrajšani za samostojno delo na območjih Arktike in Antarktike, in podporo drugih mednarodnih raziskovalnih institucij. Zakaj so polarne raziskave v dobi podnebnih sprememb izjemnega pomena in zakaj bi morala biti zraven tudi Slovenija?
Neveljaven email naslov