Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O svoji učinkovitosti, omejitvah, ovirah in ciljih bodo v torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 pripovedovali varuhinja človekovih pravic, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, varuh gledalcev in poslušalcev, zastopnica pacientovih pravic in zagovornik načela enakosti.
V Sloveniji imamo kar nekaj varuhov, zastopnikov in zagovornikov, ki opozarjajo na kršitve naših pravic, s svojimi pobudami pa naj bi kršitve tudi preprečevali. Če so postavljeni za to, da bi nam bili v pomoč, se upravičeno sprašujemo, kakšna je njihova moč.
Bi lahko naredili več? So brezzobi, ker nimajo dovolj pristojnosti, ker jim tisti, ki bi jim morali, ne prisluhnejo, ali morda komu izmed njih manjka bojevitosti, poguma in zavzetosti?
Varuha človekovih pravic imamo pri nas že dvajset let, varuh, ki je nadzornik oblasti, mora zagnati vik in krik, če se v razmerju med oblastjo in državljani kršijo človekove pravice in temeljne svoboščine. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je lani v poročilu dala 150 različnih priporočil.
“Lanska priporočila so bila sprejeta soglasno, država se torej zaveda, da je treba marsikaj spremeniti. Letos sem prvič pogledala nazaj, tokrat še s prizanesljivostjo. Žal sem ugotovila, da se večina lanskih priporočil še ni uresničila.”
Tudi gledalci in poslušalci javne radiotelevizije imajo oziroma imate varuha svojih pravic. To je Lado Ambrožič, ki meni, da so varuhi (z izjemo varuha človekovih pravic) brezzobi tigri, saj nimajo dovolj pooblastil.
“Če bi vsak naredil korekten izdelek, ne bi potrebovali varuha. A to je v idealnem svetu. Premalo je spoštovanja etičnih kodeksov, profesionalnosti, odličnosti. Jaz sem napovedal, da se bom zavzemal za odličnost, te odličnosti ni dovolj.”
Pred kratkim pa smo dobili še enega varuha. Dr. Jože Podgoršek je postal varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. “Varujem poštene prakse, motiviram vse udeležence, da začnemo razmišljati o partnerskih pogojih, da drug drugega potrebujemo, da omogočim dolgoročen trajnostni razvoj.”
“Na podlagi izkušenj iz prvih štirih mesecev sem prepričan, da bomo nepoštene prakse preprečili tudi z dogovorom. Še posebej sem bil učinkovit pri tistih praksah, ki so se želele vpeljati na novo.”
Bolnikom v Sloveniji pomagajo zastopniki pacientovih pravic, med njimi je tudi Duša Hlade Zore, ki meni, da so zastopniki v času delovanja pridobili ugled.
“V zdravstvenih ustanovah nas upoštevajo, večina pritožb se razreši, predlogi se upoštevajo. Ni pa vse zlato, nekateri pacienti z našim delom niso zadovoljni, včasih je malo jeze, a ti primeri so redki. Pacienti so bolj ozaveščeni o svojih pravicah.”
Zagovornik načela enakosti je, odkar ni več Urada za enake možnosti, umeščen na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Boštjan Vernik Šetinc, ki je bil za zagovornika pred dnevi znova imenovan, veliko pričakuje od nastajajočega novega zakona o preprečevanju diskriminacije, po katerem naj bi se zagovornik preoblikoval v samostojen in neodvisen organ. Sam je že pred leti predlagal ukinitev zagovornika načela enakosti, torej samega sebe, ker je zagovornik, tak kot je zdaj, neučinkovit, preslišan in brez zob.
“Vse skupaj je navidezen sistem, kulisa zaščite, zagovornik je le najbolj viden delček te zgodbe. Zagovornik je sam, kaj lahko en človek stori? S tem neobveznim dajanjem mnenj ne more veliko doseči. Če kršitelj ni sankcioniran, se lahko obnaša, kot da te prepovedi ni.”
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O svoji učinkovitosti, omejitvah, ovirah in ciljih bodo v torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 pripovedovali varuhinja človekovih pravic, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, varuh gledalcev in poslušalcev, zastopnica pacientovih pravic in zagovornik načela enakosti.
V Sloveniji imamo kar nekaj varuhov, zastopnikov in zagovornikov, ki opozarjajo na kršitve naših pravic, s svojimi pobudami pa naj bi kršitve tudi preprečevali. Če so postavljeni za to, da bi nam bili v pomoč, se upravičeno sprašujemo, kakšna je njihova moč.
Bi lahko naredili več? So brezzobi, ker nimajo dovolj pristojnosti, ker jim tisti, ki bi jim morali, ne prisluhnejo, ali morda komu izmed njih manjka bojevitosti, poguma in zavzetosti?
Varuha človekovih pravic imamo pri nas že dvajset let, varuh, ki je nadzornik oblasti, mora zagnati vik in krik, če se v razmerju med oblastjo in državljani kršijo človekove pravice in temeljne svoboščine. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je lani v poročilu dala 150 različnih priporočil.
“Lanska priporočila so bila sprejeta soglasno, država se torej zaveda, da je treba marsikaj spremeniti. Letos sem prvič pogledala nazaj, tokrat še s prizanesljivostjo. Žal sem ugotovila, da se večina lanskih priporočil še ni uresničila.”
Tudi gledalci in poslušalci javne radiotelevizije imajo oziroma imate varuha svojih pravic. To je Lado Ambrožič, ki meni, da so varuhi (z izjemo varuha človekovih pravic) brezzobi tigri, saj nimajo dovolj pooblastil.
“Če bi vsak naredil korekten izdelek, ne bi potrebovali varuha. A to je v idealnem svetu. Premalo je spoštovanja etičnih kodeksov, profesionalnosti, odličnosti. Jaz sem napovedal, da se bom zavzemal za odličnost, te odličnosti ni dovolj.”
Pred kratkim pa smo dobili še enega varuha. Dr. Jože Podgoršek je postal varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. “Varujem poštene prakse, motiviram vse udeležence, da začnemo razmišljati o partnerskih pogojih, da drug drugega potrebujemo, da omogočim dolgoročen trajnostni razvoj.”
“Na podlagi izkušenj iz prvih štirih mesecev sem prepričan, da bomo nepoštene prakse preprečili tudi z dogovorom. Še posebej sem bil učinkovit pri tistih praksah, ki so se želele vpeljati na novo.”
Bolnikom v Sloveniji pomagajo zastopniki pacientovih pravic, med njimi je tudi Duša Hlade Zore, ki meni, da so zastopniki v času delovanja pridobili ugled.
“V zdravstvenih ustanovah nas upoštevajo, večina pritožb se razreši, predlogi se upoštevajo. Ni pa vse zlato, nekateri pacienti z našim delom niso zadovoljni, včasih je malo jeze, a ti primeri so redki. Pacienti so bolj ozaveščeni o svojih pravicah.”
Zagovornik načela enakosti je, odkar ni več Urada za enake možnosti, umeščen na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Boštjan Vernik Šetinc, ki je bil za zagovornika pred dnevi znova imenovan, veliko pričakuje od nastajajočega novega zakona o preprečevanju diskriminacije, po katerem naj bi se zagovornik preoblikoval v samostojen in neodvisen organ. Sam je že pred leti predlagal ukinitev zagovornika načela enakosti, torej samega sebe, ker je zagovornik, tak kot je zdaj, neučinkovit, preslišan in brez zob.
“Vse skupaj je navidezen sistem, kulisa zaščite, zagovornik je le najbolj viden delček te zgodbe. Zagovornik je sam, kaj lahko en človek stori? S tem neobveznim dajanjem mnenj ne more veliko doseči. Če kršitelj ni sankcioniran, se lahko obnaša, kot da te prepovedi ni.”
V prvih dveh tednih pouka so okužbe z novim koronavirusom potrdili v več šolah, tako pri učencih kot pri učiteljih. Nekateri zato ostajajo doma in pouk nadaljujejo na daljavo, drugi hodijo v šolo in se spopadajo s številnimi omejitvami. Komu koristijo, kako uspešno jih šole lahko izvajajo z omejenimi kadri in koliko je okrnjen učni proces? Pojasnjuje Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.
Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?
Hitra nezakonita odpuščanja, izkoriščanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa, pomanjkanje delavcev iz tujine, čezmerno delo tistih, ki so tukaj, psihični pritisk, pretrgane družinske vezi. Telefoni v Delavski svetovalnici pregorevajo. O tem, kaj se dogaja pod površino na trgu dela po strmem padcu gospodarstva zaradi protikoronskih ukrepov, o tem, se je Goraz Rečnik pogovarjal z Goranom Lukićem.
Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora. S kakšno popotnico danes vstopajo v novo šolsko leto predvsem tisti, ki jim šola povzroča stiske in težave? Jana Vidic je v Vročem mikrofonu gostila klinično psihologinjo dr. Matejo Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je objavila informativni memorandum za podelitev frekvenc. Kako bo agencija zagotavljala učinkovito konkurenco med ponudniki prizemnih sistemov, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve? Kako na to vpliva listina o varnosti omrežij 5G, ki so jo podpisale Slovenija in Združene države Amerike? Pogovor z direktorico AKOSA mag. Tanjo Muha.
Letos se zaradi zdravstvene krize najrazličnejši letni proračuni še težje oblikujejo kot po navadi. Tudi letni finančni razrez Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ni izjema. Študentski parlament je prejšnji četrtek sicer v drugem branju sprejel popravljeno inačico, ki pa je številne hudo razočarala, nekatere pa celo postavila pred zid. Nenadoma se je med zavodi, ki delujejo v okviru ljubljanskega ŠOU, pred nerešljivo uganko znašel Radio Študent, še lani ob polstoletnici delovanja tako čislana radijska postaja posebnega pomena. Letos pa kljub apriornemu zategovanju pasu vseh sodelavcev zaradi koronakrize Radio Študent z dodeljenimi sredstvi ne bo obdržal glave nad vodo. *ŠOU mora naprej (pa RŠ tudi)
Študentje zgodovinsko veljajo za upornike, generatorje sprememb, borce za pravičnost in človekove pravice. Zadnja leta se zdi, da je ost organizirane študentske kritike, ki jo še vedno morda preveč romantiziramo z legendarnim uporom leta 1968, popolnoma zamrla. Tudi med epidemijo so bile študentske organizacije praktično nevidne, druge interesne skupine so jih popolnoma preglasile, študente je pogrešati v javnih razpravah, ponujajo zelo malo res prebojnih konceptov, alternativnih pogledov na razvoj in prihodnost Slovenije. Kje so razlogi za pasivnost in zakaj niso slovenski študenti v prvih vrstah aktivnega državljanstva?
Ker potrebujemo dobre zračne povezave s svetom, preverjamo prebujanje in oživljanje letalskega prometa v Sloveniji, sprašujemo, kako ambiciozno bo pri tem sodelovala država, če bo pomagala letališčem in organizirano spodbujala tuje letalske družbe, da pridejo k nam … Kako žive in uresničljive so pobude o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika? Na vprašanja Tatjane Pirc odgovarjajo: Simon Zajc, ministrstvo za gospodarstvo, Aleš Mihelič, ministrstvo za infrastrukturo, Zmago Skobir, Fraport Slovenija.
O (ne) spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji bomo razmišljali s profesorico sociologije dela dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bomo v bodoče več delali od doma? Kaj se lahko spremeni na prekariziranem trgu dela? Kaj pomenijo trenutni ukrepi za reševanje zaposlenosti in gospodarstva?
Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.
Poleg zdravstvene krize zaradi koronavirusa, se zdi, da Evropsko unijo in njene države članice veliko bolj pestijo druge krize, ki so se sicer nakazovale še preden se je novi koronavirus razpasel po stari celini. Dejstvo je, da se je evropski projekt znašel pred novimi izzivi. Čeprav se zdi, da je v ospredju zgolj gospodarska kriza, Evropsko unijo globoko načenja tudi kriza demokracije in vladavine prava. Najmočnejši voditelji držav Evropske unije v zadnjih tednih ves čas opozarjajo na to, da države članice same ne bodo zmogle prebroditi prihajajoče krize. Želijo si več Evrope, toda kakšne? V kateri smeri naj gre evropska demokracija in njena pravna ureditev? Sogovorniki: prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, red. prof. dr. Marko Pahor, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, in Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja.
O prvih ugotovitvah po odprtju šol so spregovorili predsednik Zveze ravnateljev OŠ Gregor Pečan, predstojnica območne enote Zavoda RS za šolstvo Ljubljana Miriam Stanonik in predsednica Zveze srednjih šol Fani Al Mansour.
V teh časih se njenega pomena vse bolj zavedamo. Leta 1970 je bila splošna stopnja prehranske samooskrbe pri nas več kot sedemdesetodstotna, leta 2008 le še petdesetodstotna in se še naprej manjša. Ali nas mora skrbeti in kakšna je rešitev?
Ideja, da bi država državljanom brezpogojno zagotavljala temeljni dohodek za najosnovnejše preživetje, v teoriji živi že vsaj nekaj stoletij, prelomnico v nam bližji zgodovini pa predstavlja leto 1986, ko je na kongresu v Belgiji skupina raziskovalcev ustanovila Evropsko mrežo za temeljni dohodek. Prizadevanje za sprejetje tega ukrepa poteka na več koncih sveta, različne so tudi definicije, kaj univerzalni temeljni dohodek sploh je. Toda nekaj je zagotovo jasno: termin "temeljni dohodek", uporabljen v novi koronazakonodaji, nikakor ne pomeni, da smo univerzalni temeljni dohodek pri nas dejansko uvedli/dobili, pravi sociologinja dr. Valerija Korošec, ki idejo že dobrih 15 let zagovarja.
Tisti, ki so imeli pred krizo, ki jo je prinesel novi koronavirus, pri kateri od naših turističnih agencij že vplačano potovanje, se zadnje tedne gotovo sprašujejo, kakšna bo praksa. Bodo dobili povrnjen denar ali pa bodo dobili vrednotnico v enaki vrednosti za uveljavljanje, čemur je naklonjena tudi Evropska komisija. Prav to je tudi ena od tem v predlogu drugega protikoronskega zakona, v katerem se omenja tudi uveljavitev vrednotnic za odpovedane oziroma prestavljene turistične aranžmaje. Več o tem, kako bi vrednotnice, ki so za zdaj le predlog, funkcionirale v praksi sta povedala magistrica Helena Cvikl, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in pravi generalni sekretar pri Združenju turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević.
Danes so se sprostili nekateri ukrepi v zdravstvu. Kako bodo nenujno zdravstveno dejavnost obujali v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem? S kakšnimi zaostanki se soočajo na onkološkem inštitutu? Kateri del zdravstva bo obujen kot zadnji?
Nekaj več kot 100 dni je minilo od začetka vladanja novih voditeljev institucij Evropske unije. Zdi se kot, da se do zdaj poleg Brexita ni zgodilo nič pretresljivega, potem pa se je nad predsednico Evropske komisije Ursulo von der Layen in druščino razbesnela nekakšna nevihta s ključnimi besedami: novi koronavirus, Turčija in obupne razmere na grško-turški meji. Kakšno migracijsko politiko je razvijala Evropska unija, da je zdaj mejo s Turčijo še bolj zaprla, kje so v tej zgodbi begunci in migranti, ki so v Turčiji ujeti med vojnami na Bližnjem vzhodu in Grčijo, članico Evropske unije, kjer jih čakajo nehumane razmere? Kaj sploh še pomenijo mednarodni dogovori, konvencije in listine, če se o njih lahko samovoljno odloča država sama? Vroči mikrofon je pripravil Gašper Andrinek. Sogovornici: Mojca Širok in izr. prof. dr. Ana Bojinović Fenko
Pred potrjevanjem novega predsednika vlade v Državnem zboru s Tomažem Celestino komentiramo interese koalicijskih partnerjev v novi politični konstelaciji. Kaj je pretehtalo pri vzpostavitvi dialoga in kaj lahko od koalicijske pogodbe nove vlade pričakujemo v prihodnjih dveh letih? “Največja neznanka je Janez Janša. Njegova nepredvidljivost. Vsi čakamo trenutek, ko bo škorpijon začutil, da bi pičil žabo, ki ga nese čez vodo. Ali bo uspel zdržati.“ Foto: Bobo
Finančna uprava je lani pobrala za skoraj milijardo evrov davkov več kot leto prej. To je zlasti posledica dobrih gospodarskih razmer v prejšnjih letih. Na drugi strani pa vodstvo priznava, da je davčni dolg še vedno visok. Tudi sicer se kljub splošnemu dvigu ravni davčne kulture v Sloveniji najdejo taki, pri katerih iznajdljivost ne pozna meja, pa naj gre za oddajanje nepremičnin na črno ali skrivanje denarja na računih v tujini. Gost Vročega mikrofona je bil generalni direktor Finančne uprave Peter Jenko, z njim se je pogovarjal Rok Kužel.
Število ljudi, okuženih z novim kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, nasprotno, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj širjenja novega koronavirusa še vedno niso umirili kljub hitrim in korenitim ukrepom? Kako je Kitajski uspelo pod karanteno spraviti celotna mesta in kaj se bo zgodilo sedaj, ko se tam končuje obdobje podaljšanega prisilnega kolektivnega dopusta? V Vročem mikrofonu sta se Maji Ratej pridružila zunanjepolitični novinar Televizije Slovenija Aleš Malerič in virologinja prof. Tatjana Avšič.
Neveljaven email naslov