Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko govorimo o navalu beguncev, se nad Evropo in tudi Slovenijo zgrinja še en val, ki utegne imeti veliko globlje in uničujoče posledice. Kako pripravljeni smo na naval neonacizma, ksenofobije in rasizma? Kako se nanj odzvati?
"Fašisti v kravatah so veliko nevarnejši kot obritoglavci"
Kako pripravljeni smo na naval ksenofobije in rasizma? Raziskovalec političnih mitologij dr. Mitja Velikonja z oddelka za kulturologinjo na FDV meni, da je ob prihodu beguncev Slovenija zavzela zelo problematično držo, saj se večinoma govori o varnostnem problemu. Problematičen je tudi samo humanitarni pristop, saj gre za politično vprašanje. “Ti ljudje niso tu, ker bi tako hoteli, ampak je to stvar, ki ima dolgo zgodovino, ki ima dolg rep. Slovenija je kot članica prvega sveta, kot članica vseh mogočih organizacij del tega problema, ki je povzročil popolnoma nekontroliran prihod beguncev s hudimi travmami na začetek, kjer se je vse skupaj začelo.”
Velikonja poudarja, da je današnja begunska kriza ena od posledic evropskega večstoletnega izkoriščanja celega sveta, Ibrahim Nouhoum z društva Humanitas pa dodaja, da gre za razvojni problem. “Če bi se razvoj odvijal drugače, ljudje ne bi prihajali v Evropo. Treba se je tudi vprašati, zakaj drugje ni toliko miru, kot v Evropi.”
Velikonja meni, da Evropa še zdaleč ni opravila s svojim fašizmom tako na neki spontani, kot strukturni ravni. “Schengenska meja je veliko bolj problematična, kot so bile vse meje v obdobju hladne vojne. Poglejte samo, koliko 10.000 ljudi umira na njenih mejah – toliko jih ni nikoli v danes tako očrnjeni polpreteklosti. Po eni strani obstajata enakost in svoboda, ampak seveda za nas, ki smo znotraj. Po drugi strani pa je meja še veliko bolj trdna.”
Tudi v nacistični Nemčiji so veljali zelo strogi zakoni. “Tudi to je bila pravna država, a vemo, na kakšen način. To je bil tudi argument v sojenju Eichmannu. On je rekel, da je samo sledil zakonom. Zakonom, po katerih si lahko uničil celo raso. In tudi mi smo bili na vrsti.”
Ibrahim Nouhoum: Mešanje narodov prinaša dobre stvari
Nouhoum se spominja srečanja ljudi, ki so preživeli drugo svetovno vojno. “Vse te ženske so opozorile, da je Evropa pozabila, kako so ljudje zaradi nemške diktature trpeli. Tudi v Afriki so ljudje trpeli zaradi kolonizacije. Ni zagotovila, da se to ne bo več zgodilo, a o tem se moramo pogovarjati. Tisti, ki ne povedo svojega mnenja, so zelo nevarni.” Soustanovitelj Afriškega foruma opiše, kako se je odkrito pogovoril z obritoglavcem in se z njim potem celo spoprijateljil.
Na protestu v podporo beguncem v Ljubljani je eden od dveh nestrpnežev pred cerkvijo ob Prešernovem spomeniku častni ambasadorki medkulturega dialoga Faili Pašić Bišić pred obraz porinil transparent z napisom Stop islamizaciji Evrope.
“Dogodek, ki se je zgodil, je bilo dejanje iz naslonjača na ulico. Danes se ne govori več o anonimnih neonacistih, ki želijo radikalne spremembe, to je čisto raso, temveč o ljudeh z imenom in priimkom, ki so to pripravljeni tudi javno izpostaviti. Potreben je pogum, da se soočiš s takim človekom, mu pogledaš v oči in se z njim pogovoriš. Prepričana sem, da sta ti dve osebi, ki sta javno izpostavili svoje nestrinjanje s sprejemanjem beguncev, prvič v življenju spregovorili s pokrito muslimanko ravno na tem shodu.”
Velikonja pa pravi, da je od takega fašizma še globlji strukturni fašizem. “Če najvišji predstavniki države s ponosom govorijo, da branijo mejo, ne pa pomagajo ljudem, ki so tam napol živi, mislim, da je to ravno tako obsojanja vredno, kot so obsojanja vredni tisti, ki to vzklikajo dosti bolj grobo. Mislim, da so fašisti v kravatah veliko nevarnejši kot obritoglavci. Današnji rasist ne reče več, da je ta rasa manj vredna. Sodobni seksist ne reče več naravnost, da je ženski spol manj vreden. Reče, da so oni čisto v redu, ampak naj ostanejo tam.”
Z odkritim fašizmom se je po mnenju Velikonje lažje soočiti.
Madžarska umetnostna zgodovinarka dr. Edit Andras opisuje, da je skrajno desna politika zasedla tudi področje umetnosti in zgodovine. “A hkrati moram poudariti, da medtem, ko se uradna politika premika proti skrajni desnici, se civilna družba prebuja. Tako nastane dvojni učinek. Številni ljudje pomagajo beguncem, ti so jih nekako prebudili. A vsekakor je ta politika zelo zelo skrajna in ima pridih fašizma. Manipulira z ljudmi, zato je posameznik prisiljen zavzeti stališče. Nujno se je opredeliti. V tem smislu vpliva na našo identiteto.”
Hrvaški filozof, ki predava v Berlinu, Boris Buden opozori, da islamizacija ni grožnja, ki nam bo odvzela naše krščanske korenine in zaradi katere bomo vsi postali muslimani. “Sploh ne gre za to, gre za mobilizacijo z neofašističnimi elementi. Spomnite se samo Breivika – nanj smo vsi pozabili. Pri njem nihče ne govori o terorizmu, ampak to je bilo tako kriminalno dejanje, kot ga islamisti v Evropi še niso uspeli narediti, vsaj glede razsežnosti in števila pobitih. Tega nihče ne izpostavlja kot grožnjo, a je glede nasilja hujše od vsega, kar so radikalni islamisti do zdaj uspeli narediti.”
Velikonja opozarja, da se z islamofobijo naslavlja več kot milijardo muslimanov. “Skrajneži so povsod. To je tako, kot če bi se spola med seboj sovražila, ker so nestrpneži na eni ali drugi strani.”
Celoten neprevedeni pogovor s hrvaškim filozofom Borisom Budnom o postfašizmu in neonacionalizmu ter o pacifizmu kot artikulirani protivojni politiki je dostopen tukaj
Buden meni, da ima Evropa na izbiro radikalno desno ksenofobno postfašistično smer ali pa smer radikalnih socialnih sprememb. Spomni na svojo izkušnjo v devetdesetih letih, ko je sodeloval v hrvaški protivojni kampanji: “Takrat smo to skušali tudi oblikovati, a smo uspeli le moralno, kulturno, teoretično in intelektualno, ne pa tudi politično. Nismo bili zmožni oblikovati politične sile, ampak samo civilnodružbene nevladne organizacije. Te tudi danes pomagajo beguncem in so res protiislamofobne, protišovinistične, protinacionalistične, niso pa politična sila, ki bi lahko kaj spremenila. To je velika težava.”
Velikonja meni, da se proti fašizmu lahko vsak bori na svojem področju in da se prava sprememba v družbi lahko zgodi s koordinirano akcijo od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, ne da pa se izključiti sodelovanja vsakega od nas. “Ob tem ne smemo pozabiti na to, da so pred petimi leti vrhovi takratne evropske politike sporočili, da je multikulturalizem mrtev in da je čas, da te stvari na novo zastavimo. To je taka točka, kot je bila druga svetovna vojna, ko moraš pokazati, na kateri strani si. To je politično vprašanje, gre za globalni razredni boj. Dokler ne bo pravice na svetu, se bodo take stvari žal še dogajale.”
Na vprašanje, kako se odzvati na shode, ki svarijo pred invazijo in islamizacijo, Velikonja odgovori, da so zanj vsi skrajneži enaki. “Nikar ne padite na njihovo igro. Organizira se dostojanstven protiprotest, ki postaja zelo množičen. Še večji problem kot so majhne rasistične, ksenofobne skupine, nastane, ko inertna večina prevzame ta govor. Ko se skuša center tega problema lotiti z različnimi zelo tehnokratskimi in evropskimi izjavami.”
Evropa bo potrebovala od 40 do 50 milijonov novih ljudi, spomni Nouhoum in opozori na kriminalizacijo migrantov. “Tudi ekonomski migranti grejo, ker nimajo dostojnega življenja. Vsi imamo pravico iskati boljše življenje. Vsakemu človeku bi morali zagotoviti primerno življenje. Migranti grejo, ker v kapitalizmu določene države oropajo druge države. Kaj jim pa drugega preostane! Če bi francoski Total na primer dobiček investiral nazaj v njihovo deželo, marsikateri Kongovec ali Gabonec ne bi odšel. To je povezano. Nehajmo govoriti o ekonomskih migrantih.”
Velikonja doda, da smo tudi Slovenci v preteklosti bili ekonomski migranti. “Je pa nevarno deliti ljudi na dobre in slabe begunce, na ekonomske in politične, na moške in ženske z otroki. To ustvarja samo še večje antagonizme. Ločevanje družin – dajte no!”
Na prijavni točki Spletno oko v septembru opažajo povečano število prijav sovražnega govora. Do 21. septembra so jih prejeli 125, kar je 38 več kot v celotnem avgustu. Še posebej veliko prijav sovražnega govora so prejeli ta konec tedna ob prvem prihodu večjega števila beguncev.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Medtem ko govorimo o navalu beguncev, se nad Evropo in tudi Slovenijo zgrinja še en val, ki utegne imeti veliko globlje in uničujoče posledice. Kako pripravljeni smo na naval neonacizma, ksenofobije in rasizma? Kako se nanj odzvati?
"Fašisti v kravatah so veliko nevarnejši kot obritoglavci"
Kako pripravljeni smo na naval ksenofobije in rasizma? Raziskovalec političnih mitologij dr. Mitja Velikonja z oddelka za kulturologinjo na FDV meni, da je ob prihodu beguncev Slovenija zavzela zelo problematično držo, saj se večinoma govori o varnostnem problemu. Problematičen je tudi samo humanitarni pristop, saj gre za politično vprašanje. “Ti ljudje niso tu, ker bi tako hoteli, ampak je to stvar, ki ima dolgo zgodovino, ki ima dolg rep. Slovenija je kot članica prvega sveta, kot članica vseh mogočih organizacij del tega problema, ki je povzročil popolnoma nekontroliran prihod beguncev s hudimi travmami na začetek, kjer se je vse skupaj začelo.”
Velikonja poudarja, da je današnja begunska kriza ena od posledic evropskega večstoletnega izkoriščanja celega sveta, Ibrahim Nouhoum z društva Humanitas pa dodaja, da gre za razvojni problem. “Če bi se razvoj odvijal drugače, ljudje ne bi prihajali v Evropo. Treba se je tudi vprašati, zakaj drugje ni toliko miru, kot v Evropi.”
Velikonja meni, da Evropa še zdaleč ni opravila s svojim fašizmom tako na neki spontani, kot strukturni ravni. “Schengenska meja je veliko bolj problematična, kot so bile vse meje v obdobju hladne vojne. Poglejte samo, koliko 10.000 ljudi umira na njenih mejah – toliko jih ni nikoli v danes tako očrnjeni polpreteklosti. Po eni strani obstajata enakost in svoboda, ampak seveda za nas, ki smo znotraj. Po drugi strani pa je meja še veliko bolj trdna.”
Tudi v nacistični Nemčiji so veljali zelo strogi zakoni. “Tudi to je bila pravna država, a vemo, na kakšen način. To je bil tudi argument v sojenju Eichmannu. On je rekel, da je samo sledil zakonom. Zakonom, po katerih si lahko uničil celo raso. In tudi mi smo bili na vrsti.”
Ibrahim Nouhoum: Mešanje narodov prinaša dobre stvari
Nouhoum se spominja srečanja ljudi, ki so preživeli drugo svetovno vojno. “Vse te ženske so opozorile, da je Evropa pozabila, kako so ljudje zaradi nemške diktature trpeli. Tudi v Afriki so ljudje trpeli zaradi kolonizacije. Ni zagotovila, da se to ne bo več zgodilo, a o tem se moramo pogovarjati. Tisti, ki ne povedo svojega mnenja, so zelo nevarni.” Soustanovitelj Afriškega foruma opiše, kako se je odkrito pogovoril z obritoglavcem in se z njim potem celo spoprijateljil.
Na protestu v podporo beguncem v Ljubljani je eden od dveh nestrpnežev pred cerkvijo ob Prešernovem spomeniku častni ambasadorki medkulturega dialoga Faili Pašić Bišić pred obraz porinil transparent z napisom Stop islamizaciji Evrope.
“Dogodek, ki se je zgodil, je bilo dejanje iz naslonjača na ulico. Danes se ne govori več o anonimnih neonacistih, ki želijo radikalne spremembe, to je čisto raso, temveč o ljudeh z imenom in priimkom, ki so to pripravljeni tudi javno izpostaviti. Potreben je pogum, da se soočiš s takim človekom, mu pogledaš v oči in se z njim pogovoriš. Prepričana sem, da sta ti dve osebi, ki sta javno izpostavili svoje nestrinjanje s sprejemanjem beguncev, prvič v življenju spregovorili s pokrito muslimanko ravno na tem shodu.”
Velikonja pa pravi, da je od takega fašizma še globlji strukturni fašizem. “Če najvišji predstavniki države s ponosom govorijo, da branijo mejo, ne pa pomagajo ljudem, ki so tam napol živi, mislim, da je to ravno tako obsojanja vredno, kot so obsojanja vredni tisti, ki to vzklikajo dosti bolj grobo. Mislim, da so fašisti v kravatah veliko nevarnejši kot obritoglavci. Današnji rasist ne reče več, da je ta rasa manj vredna. Sodobni seksist ne reče več naravnost, da je ženski spol manj vreden. Reče, da so oni čisto v redu, ampak naj ostanejo tam.”
Z odkritim fašizmom se je po mnenju Velikonje lažje soočiti.
Madžarska umetnostna zgodovinarka dr. Edit Andras opisuje, da je skrajno desna politika zasedla tudi področje umetnosti in zgodovine. “A hkrati moram poudariti, da medtem, ko se uradna politika premika proti skrajni desnici, se civilna družba prebuja. Tako nastane dvojni učinek. Številni ljudje pomagajo beguncem, ti so jih nekako prebudili. A vsekakor je ta politika zelo zelo skrajna in ima pridih fašizma. Manipulira z ljudmi, zato je posameznik prisiljen zavzeti stališče. Nujno se je opredeliti. V tem smislu vpliva na našo identiteto.”
Hrvaški filozof, ki predava v Berlinu, Boris Buden opozori, da islamizacija ni grožnja, ki nam bo odvzela naše krščanske korenine in zaradi katere bomo vsi postali muslimani. “Sploh ne gre za to, gre za mobilizacijo z neofašističnimi elementi. Spomnite se samo Breivika – nanj smo vsi pozabili. Pri njem nihče ne govori o terorizmu, ampak to je bilo tako kriminalno dejanje, kot ga islamisti v Evropi še niso uspeli narediti, vsaj glede razsežnosti in števila pobitih. Tega nihče ne izpostavlja kot grožnjo, a je glede nasilja hujše od vsega, kar so radikalni islamisti do zdaj uspeli narediti.”
Velikonja opozarja, da se z islamofobijo naslavlja več kot milijardo muslimanov. “Skrajneži so povsod. To je tako, kot če bi se spola med seboj sovražila, ker so nestrpneži na eni ali drugi strani.”
Celoten neprevedeni pogovor s hrvaškim filozofom Borisom Budnom o postfašizmu in neonacionalizmu ter o pacifizmu kot artikulirani protivojni politiki je dostopen tukaj
Buden meni, da ima Evropa na izbiro radikalno desno ksenofobno postfašistično smer ali pa smer radikalnih socialnih sprememb. Spomni na svojo izkušnjo v devetdesetih letih, ko je sodeloval v hrvaški protivojni kampanji: “Takrat smo to skušali tudi oblikovati, a smo uspeli le moralno, kulturno, teoretično in intelektualno, ne pa tudi politično. Nismo bili zmožni oblikovati politične sile, ampak samo civilnodružbene nevladne organizacije. Te tudi danes pomagajo beguncem in so res protiislamofobne, protišovinistične, protinacionalistične, niso pa politična sila, ki bi lahko kaj spremenila. To je velika težava.”
Velikonja meni, da se proti fašizmu lahko vsak bori na svojem področju in da se prava sprememba v družbi lahko zgodi s koordinirano akcijo od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, ne da pa se izključiti sodelovanja vsakega od nas. “Ob tem ne smemo pozabiti na to, da so pred petimi leti vrhovi takratne evropske politike sporočili, da je multikulturalizem mrtev in da je čas, da te stvari na novo zastavimo. To je taka točka, kot je bila druga svetovna vojna, ko moraš pokazati, na kateri strani si. To je politično vprašanje, gre za globalni razredni boj. Dokler ne bo pravice na svetu, se bodo take stvari žal še dogajale.”
Na vprašanje, kako se odzvati na shode, ki svarijo pred invazijo in islamizacijo, Velikonja odgovori, da so zanj vsi skrajneži enaki. “Nikar ne padite na njihovo igro. Organizira se dostojanstven protiprotest, ki postaja zelo množičen. Še večji problem kot so majhne rasistične, ksenofobne skupine, nastane, ko inertna večina prevzame ta govor. Ko se skuša center tega problema lotiti z različnimi zelo tehnokratskimi in evropskimi izjavami.”
Evropa bo potrebovala od 40 do 50 milijonov novih ljudi, spomni Nouhoum in opozori na kriminalizacijo migrantov. “Tudi ekonomski migranti grejo, ker nimajo dostojnega življenja. Vsi imamo pravico iskati boljše življenje. Vsakemu človeku bi morali zagotoviti primerno življenje. Migranti grejo, ker v kapitalizmu določene države oropajo druge države. Kaj jim pa drugega preostane! Če bi francoski Total na primer dobiček investiral nazaj v njihovo deželo, marsikateri Kongovec ali Gabonec ne bi odšel. To je povezano. Nehajmo govoriti o ekonomskih migrantih.”
Velikonja doda, da smo tudi Slovenci v preteklosti bili ekonomski migranti. “Je pa nevarno deliti ljudi na dobre in slabe begunce, na ekonomske in politične, na moške in ženske z otroki. To ustvarja samo še večje antagonizme. Ločevanje družin – dajte no!”
Na prijavni točki Spletno oko v septembru opažajo povečano število prijav sovražnega govora. Do 21. septembra so jih prejeli 125, kar je 38 več kot v celotnem avgustu. Še posebej veliko prijav sovražnega govora so prejeli ta konec tedna ob prvem prihodu večjega števila beguncev.
V prvih dveh tednih pouka so okužbe z novim koronavirusom potrdili v več šolah, tako pri učencih kot pri učiteljih. Nekateri zato ostajajo doma in pouk nadaljujejo na daljavo, drugi hodijo v šolo in se spopadajo s številnimi omejitvami. Komu koristijo, kako uspešno jih šole lahko izvajajo z omejenimi kadri in koliko je okrnjen učni proces? Pojasnjuje Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.
Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?
Hitra nezakonita odpuščanja, izkoriščanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa, pomanjkanje delavcev iz tujine, čezmerno delo tistih, ki so tukaj, psihični pritisk, pretrgane družinske vezi. Telefoni v Delavski svetovalnici pregorevajo. O tem, kaj se dogaja pod površino na trgu dela po strmem padcu gospodarstva zaradi protikoronskih ukrepov, o tem, se je Goraz Rečnik pogovarjal z Goranom Lukićem.
Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora. S kakšno popotnico danes vstopajo v novo šolsko leto predvsem tisti, ki jim šola povzroča stiske in težave? Jana Vidic je v Vročem mikrofonu gostila klinično psihologinjo dr. Matejo Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je objavila informativni memorandum za podelitev frekvenc. Kako bo agencija zagotavljala učinkovito konkurenco med ponudniki prizemnih sistemov, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve? Kako na to vpliva listina o varnosti omrežij 5G, ki so jo podpisale Slovenija in Združene države Amerike? Pogovor z direktorico AKOSA mag. Tanjo Muha.
Letos se zaradi zdravstvene krize najrazličnejši letni proračuni še težje oblikujejo kot po navadi. Tudi letni finančni razrez Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ni izjema. Študentski parlament je prejšnji četrtek sicer v drugem branju sprejel popravljeno inačico, ki pa je številne hudo razočarala, nekatere pa celo postavila pred zid. Nenadoma se je med zavodi, ki delujejo v okviru ljubljanskega ŠOU, pred nerešljivo uganko znašel Radio Študent, še lani ob polstoletnici delovanja tako čislana radijska postaja posebnega pomena. Letos pa kljub apriornemu zategovanju pasu vseh sodelavcev zaradi koronakrize Radio Študent z dodeljenimi sredstvi ne bo obdržal glave nad vodo. *ŠOU mora naprej (pa RŠ tudi)
Študentje zgodovinsko veljajo za upornike, generatorje sprememb, borce za pravičnost in človekove pravice. Zadnja leta se zdi, da je ost organizirane študentske kritike, ki jo še vedno morda preveč romantiziramo z legendarnim uporom leta 1968, popolnoma zamrla. Tudi med epidemijo so bile študentske organizacije praktično nevidne, druge interesne skupine so jih popolnoma preglasile, študente je pogrešati v javnih razpravah, ponujajo zelo malo res prebojnih konceptov, alternativnih pogledov na razvoj in prihodnost Slovenije. Kje so razlogi za pasivnost in zakaj niso slovenski študenti v prvih vrstah aktivnega državljanstva?
Ker potrebujemo dobre zračne povezave s svetom, preverjamo prebujanje in oživljanje letalskega prometa v Sloveniji, sprašujemo, kako ambiciozno bo pri tem sodelovala država, če bo pomagala letališčem in organizirano spodbujala tuje letalske družbe, da pridejo k nam … Kako žive in uresničljive so pobude o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika? Na vprašanja Tatjane Pirc odgovarjajo: Simon Zajc, ministrstvo za gospodarstvo, Aleš Mihelič, ministrstvo za infrastrukturo, Zmago Skobir, Fraport Slovenija.
O (ne) spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji bomo razmišljali s profesorico sociologije dela dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bomo v bodoče več delali od doma? Kaj se lahko spremeni na prekariziranem trgu dela? Kaj pomenijo trenutni ukrepi za reševanje zaposlenosti in gospodarstva?
Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.
Poleg zdravstvene krize zaradi koronavirusa, se zdi, da Evropsko unijo in njene države članice veliko bolj pestijo druge krize, ki so se sicer nakazovale še preden se je novi koronavirus razpasel po stari celini. Dejstvo je, da se je evropski projekt znašel pred novimi izzivi. Čeprav se zdi, da je v ospredju zgolj gospodarska kriza, Evropsko unijo globoko načenja tudi kriza demokracije in vladavine prava. Najmočnejši voditelji držav Evropske unije v zadnjih tednih ves čas opozarjajo na to, da države članice same ne bodo zmogle prebroditi prihajajoče krize. Želijo si več Evrope, toda kakšne? V kateri smeri naj gre evropska demokracija in njena pravna ureditev? Sogovorniki: prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, red. prof. dr. Marko Pahor, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, in Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja.
O prvih ugotovitvah po odprtju šol so spregovorili predsednik Zveze ravnateljev OŠ Gregor Pečan, predstojnica območne enote Zavoda RS za šolstvo Ljubljana Miriam Stanonik in predsednica Zveze srednjih šol Fani Al Mansour.
V teh časih se njenega pomena vse bolj zavedamo. Leta 1970 je bila splošna stopnja prehranske samooskrbe pri nas več kot sedemdesetodstotna, leta 2008 le še petdesetodstotna in se še naprej manjša. Ali nas mora skrbeti in kakšna je rešitev?
Ideja, da bi država državljanom brezpogojno zagotavljala temeljni dohodek za najosnovnejše preživetje, v teoriji živi že vsaj nekaj stoletij, prelomnico v nam bližji zgodovini pa predstavlja leto 1986, ko je na kongresu v Belgiji skupina raziskovalcev ustanovila Evropsko mrežo za temeljni dohodek. Prizadevanje za sprejetje tega ukrepa poteka na več koncih sveta, različne so tudi definicije, kaj univerzalni temeljni dohodek sploh je. Toda nekaj je zagotovo jasno: termin "temeljni dohodek", uporabljen v novi koronazakonodaji, nikakor ne pomeni, da smo univerzalni temeljni dohodek pri nas dejansko uvedli/dobili, pravi sociologinja dr. Valerija Korošec, ki idejo že dobrih 15 let zagovarja.
Tisti, ki so imeli pred krizo, ki jo je prinesel novi koronavirus, pri kateri od naših turističnih agencij že vplačano potovanje, se zadnje tedne gotovo sprašujejo, kakšna bo praksa. Bodo dobili povrnjen denar ali pa bodo dobili vrednotnico v enaki vrednosti za uveljavljanje, čemur je naklonjena tudi Evropska komisija. Prav to je tudi ena od tem v predlogu drugega protikoronskega zakona, v katerem se omenja tudi uveljavitev vrednotnic za odpovedane oziroma prestavljene turistične aranžmaje. Več o tem, kako bi vrednotnice, ki so za zdaj le predlog, funkcionirale v praksi sta povedala magistrica Helena Cvikl, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in pravi generalni sekretar pri Združenju turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević.
Danes so se sprostili nekateri ukrepi v zdravstvu. Kako bodo nenujno zdravstveno dejavnost obujali v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem? S kakšnimi zaostanki se soočajo na onkološkem inštitutu? Kateri del zdravstva bo obujen kot zadnji?
Nekaj več kot 100 dni je minilo od začetka vladanja novih voditeljev institucij Evropske unije. Zdi se kot, da se do zdaj poleg Brexita ni zgodilo nič pretresljivega, potem pa se je nad predsednico Evropske komisije Ursulo von der Layen in druščino razbesnela nekakšna nevihta s ključnimi besedami: novi koronavirus, Turčija in obupne razmere na grško-turški meji. Kakšno migracijsko politiko je razvijala Evropska unija, da je zdaj mejo s Turčijo še bolj zaprla, kje so v tej zgodbi begunci in migranti, ki so v Turčiji ujeti med vojnami na Bližnjem vzhodu in Grčijo, članico Evropske unije, kjer jih čakajo nehumane razmere? Kaj sploh še pomenijo mednarodni dogovori, konvencije in listine, če se o njih lahko samovoljno odloča država sama? Vroči mikrofon je pripravil Gašper Andrinek. Sogovornici: Mojca Širok in izr. prof. dr. Ana Bojinović Fenko
Pred potrjevanjem novega predsednika vlade v Državnem zboru s Tomažem Celestino komentiramo interese koalicijskih partnerjev v novi politični konstelaciji. Kaj je pretehtalo pri vzpostavitvi dialoga in kaj lahko od koalicijske pogodbe nove vlade pričakujemo v prihodnjih dveh letih? “Največja neznanka je Janez Janša. Njegova nepredvidljivost. Vsi čakamo trenutek, ko bo škorpijon začutil, da bi pičil žabo, ki ga nese čez vodo. Ali bo uspel zdržati.“ Foto: Bobo
Finančna uprava je lani pobrala za skoraj milijardo evrov davkov več kot leto prej. To je zlasti posledica dobrih gospodarskih razmer v prejšnjih letih. Na drugi strani pa vodstvo priznava, da je davčni dolg še vedno visok. Tudi sicer se kljub splošnemu dvigu ravni davčne kulture v Sloveniji najdejo taki, pri katerih iznajdljivost ne pozna meja, pa naj gre za oddajanje nepremičnin na črno ali skrivanje denarja na računih v tujini. Gost Vročega mikrofona je bil generalni direktor Finančne uprave Peter Jenko, z njim se je pogovarjal Rok Kužel.
Število ljudi, okuženih z novim kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, nasprotno, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj širjenja novega koronavirusa še vedno niso umirili kljub hitrim in korenitim ukrepom? Kako je Kitajski uspelo pod karanteno spraviti celotna mesta in kaj se bo zgodilo sedaj, ko se tam končuje obdobje podaljšanega prisilnega kolektivnega dopusta? V Vročem mikrofonu sta se Maji Ratej pridružila zunanjepolitični novinar Televizije Slovenija Aleš Malerič in virologinja prof. Tatjana Avšič.
Neveljaven email naslov