Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?
Položaj starejših v Sloveniji se že dalj časa poslabšuje. Vsaj vsak peti starejši od 65 let tvega revščino. Še posebej ranljive so starejše ženske, ki živijo same. Zdravje starejših ni slabo le v primerjavi s preostalo populacijo, ampak tudi v primerjavi z drugimi državami.
Kazalnik neaktivnosti starejših v družbi je visok, pogosto so izključeni tudi iz socialnih mrež. Podatki iz raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi SHARE kažejo, da socialne mreže nima kar osem odstotkov starejših. 26 odstotkov jih je depresivnih.
Dr. Mateja Kožuh – Novak, ki je dva mandata vodila Zvezo društev upokojencev: “Skoraj 100.000 ljudi ima pokojnino nižjo od 300 evrov.”
Ker 15 odstotkov jih je socialno izločenih na več področjih – od dohodkovnega in materialnega, stanovanjskega in zdravstvenega do civilne participacije in medosebnih odnosov, kar nas uvršča na nečastno drugo mesto med opazovanimi državami. Slovenija je na področju socialne vključenosti izgubila svoj prednostni položaj med novimi članicami Evropske unije, bolj socialno izključeni so zdaj le še starejši na Madžarskem.
Davor Dominkuš, MDDSZ: “Izdatki za stanovanje so pri starejših nesorazmerno visoki in bremenijo njihove proračune.”
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski. Hkrati pa Slovenke in Slovenci niso najbolj zdravi, pričakovana zdrava leta življenja so daleč pod povprečjem EU. Slovenci so nadpovprečno bolni, in to kljub dejstvu, da Slovenija spada med države z nižjimi deleži kadilcev in da med starejšimi kadi še manj prebivalcev kot v splošni populaciji. Nad povprečjem smo pri uživanju sadja in zelenjave, pa tudi mesa in jajc slovenski starejši ne pojedo nič manj kot drugod po Evropi.
Davor Dominkuš, MDDSZ: “Urbanisti in investitorji ob graditvi stanovanj ne razmišljajo o starejših kot o ciljni populaciji.”
Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih starejših prebivalcev države uvršča v sam vrh, medtem ko se po deležu debelih uvršča malo nad povprečje. Skoraj polovica starejših je čezmerno hranjenih in skoraj četrtina debelih.
Poleg tega, da nismo najbolj zdravi, tudi psihična kondicija starejših zelo peša. Starejši od petdeset let v Sloveniji so podpovprečni pri večini kognitivnih funkcij. Izjema so le verbalne sposobnosti.
Dr. Nada Stropnik, Inštitut za ekonomska raziskovanja: “Starejši ljudje imajo manjša pričakovanja, kljub nižjim dohodkom ocenjujejo, da shajajo lažje kot mladi z višjimi dohodki.”
Raziskava SHARE potrjuje, da zdravstvene storitve v večji meri uporabljajo bogatejši. Tveganje relativne revščine je za osebe, stare 50 let in več, precej večje od povprečja v državi. Starejši si pogosto ne morejo privoščiti tega, kar naj bi bilo sicer normalno v družbi.
Dr. Mateja Kožuh – Novak: “Država bi morala subvencionirati najemnine za najrevnejše, saj s tako nizko pokojnino tega ne moreš plačevati.”
Starejši običajno vztrajajo v svojih lastniških hišah in stanovanjih. Ta so pogosto prevelika in niso prilagojena potrebam samostojnega življenja starejših. Glede tega za razvitejšimi državami zaostajamo več desetletij. V primerjavi z njihovimi dohodki starejši v Sloveniji za stroške, povezane s stanovanjem, namenijo več kot v kateri koli drugi državi, kjer je potekala raziskava. Potem pa jim ne ostane za zadovoljevanje drugih osnovnih potreb.
Slovenija spada med države, kjer je samomorilnost visoka, samomorilnost starejših pa še višja od drugih starostnih skupin.
1289 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?
Položaj starejših v Sloveniji se že dalj časa poslabšuje. Vsaj vsak peti starejši od 65 let tvega revščino. Še posebej ranljive so starejše ženske, ki živijo same. Zdravje starejših ni slabo le v primerjavi s preostalo populacijo, ampak tudi v primerjavi z drugimi državami.
Kazalnik neaktivnosti starejših v družbi je visok, pogosto so izključeni tudi iz socialnih mrež. Podatki iz raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi SHARE kažejo, da socialne mreže nima kar osem odstotkov starejših. 26 odstotkov jih je depresivnih.
Dr. Mateja Kožuh – Novak, ki je dva mandata vodila Zvezo društev upokojencev: “Skoraj 100.000 ljudi ima pokojnino nižjo od 300 evrov.”
Ker 15 odstotkov jih je socialno izločenih na več področjih – od dohodkovnega in materialnega, stanovanjskega in zdravstvenega do civilne participacije in medosebnih odnosov, kar nas uvršča na nečastno drugo mesto med opazovanimi državami. Slovenija je na področju socialne vključenosti izgubila svoj prednostni položaj med novimi članicami Evropske unije, bolj socialno izključeni so zdaj le še starejši na Madžarskem.
Davor Dominkuš, MDDSZ: “Izdatki za stanovanje so pri starejših nesorazmerno visoki in bremenijo njihove proračune.”
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski. Hkrati pa Slovenke in Slovenci niso najbolj zdravi, pričakovana zdrava leta življenja so daleč pod povprečjem EU. Slovenci so nadpovprečno bolni, in to kljub dejstvu, da Slovenija spada med države z nižjimi deleži kadilcev in da med starejšimi kadi še manj prebivalcev kot v splošni populaciji. Nad povprečjem smo pri uživanju sadja in zelenjave, pa tudi mesa in jajc slovenski starejši ne pojedo nič manj kot drugod po Evropi.
Davor Dominkuš, MDDSZ: “Urbanisti in investitorji ob graditvi stanovanj ne razmišljajo o starejših kot o ciljni populaciji.”
Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih starejših prebivalcev države uvršča v sam vrh, medtem ko se po deležu debelih uvršča malo nad povprečje. Skoraj polovica starejših je čezmerno hranjenih in skoraj četrtina debelih.
Poleg tega, da nismo najbolj zdravi, tudi psihična kondicija starejših zelo peša. Starejši od petdeset let v Sloveniji so podpovprečni pri večini kognitivnih funkcij. Izjema so le verbalne sposobnosti.
Dr. Nada Stropnik, Inštitut za ekonomska raziskovanja: “Starejši ljudje imajo manjša pričakovanja, kljub nižjim dohodkom ocenjujejo, da shajajo lažje kot mladi z višjimi dohodki.”
Raziskava SHARE potrjuje, da zdravstvene storitve v večji meri uporabljajo bogatejši. Tveganje relativne revščine je za osebe, stare 50 let in več, precej večje od povprečja v državi. Starejši si pogosto ne morejo privoščiti tega, kar naj bi bilo sicer normalno v družbi.
Dr. Mateja Kožuh – Novak: “Država bi morala subvencionirati najemnine za najrevnejše, saj s tako nizko pokojnino tega ne moreš plačevati.”
Starejši običajno vztrajajo v svojih lastniških hišah in stanovanjih. Ta so pogosto prevelika in niso prilagojena potrebam samostojnega življenja starejših. Glede tega za razvitejšimi državami zaostajamo več desetletij. V primerjavi z njihovimi dohodki starejši v Sloveniji za stroške, povezane s stanovanjem, namenijo več kot v kateri koli drugi državi, kjer je potekala raziskava. Potem pa jim ne ostane za zadovoljevanje drugih osnovnih potreb.
Slovenija spada med države, kjer je samomorilnost visoka, samomorilnost starejših pa še višja od drugih starostnih skupin.
Naši poslušalci nam kar pogosto pišete, češ da opažate nenavaden pojav na nebu: kot da bi se čez nebo peljal vlak zvezd. Tja gor, v orbite nad nami namreč zadnja leta množično potujejo sateliti podjetja SpaceX. Zaradi tega pa vse več ljudi dviguje obrvi. Ne le da nam krnijo pogled v nebo, ampak postajajo tudi potencialna grožnja. Potem ko je še pred petimi leti nad nami krožilo približno 300 satelitov, naj bi jih čez pet let tam zgoraj potovalo 60.000. Posledično bo tam vse več vesoljskih smeti, ki postajajo resen in večplasten problem.
Rashid Masharawi je uveljavljeni palestinski filmski ustvarjalec, ki živi med Francijo in Zahodnim bregom. Njegov zadnji projekt From Ground Zero (Iz ničelne točke) je omnibus 22 kratkih filmov, ki so jih v zadnjem letu ustvarili filmski ustvarjalci v oblegani Gazi.
23-letna vizualna umetnica Bayan Abu Nahla do februarja, ko ji je uspelo pobegniti skozi Egipt, še nikoli ni bila zunaj »zapora«, kot pravi Gazi. Med bombardiranji je risala v svoj zvezek, a ugotovila, da je umetnost ne more zaščititi pred bombami.
V dolini reke Jadar v zahodni Srbiji, le nekaj kilometrov od meje z Bosno in Hercegovino, naj bi zrasel nov rudnik litija. Kopalo naj bi ga podjetje Rio Tinto, projekt podpira srbska vlada, koristi od njega pa si obeta predvsem Evropska unija. Okoljevarstvene organizacije in nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi rudnik pomenil potencialno okoljsko katastrofo, protesti po vsej državi se vrstijo že nekaj let. Kaj pa lokalni prebivalci? Kako na načrte gledajo tisti, ki bi morali zapustiti svoje domove? Kako živijo in kakšna narava jih obdaja? Odpravili smo se v dolino reke Jadar in v Gornje Nedeljice, v vas, ki bi morala zaradi rudnika izginiti. Spoznali smo zgodbo o zavajanjih, lažeh, grožnjah, strupu in uničenju.
Super volilno leto na Zemlji se bliža koncu. Po indijskih, evropskih, britanskih in še mnogih drugih pomembnih volitvah so na vrsti še volitve v Združenih državah Amerike. Z druge strani Atlantika sporočajo, da so to spet najpomembnejše volitve v zgodovini, da se odloča tudi o usodi demokracije ter sveta.
Glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije je po pandemiji več šoloobveznih otrok poročalo o spletnem ustrahovanju kot pred njo. Poročilo navaja, da je nujna potreba po izobraževanju mladih, družin in šol o oblikah spletnega ustrahovanja in njegovih posledicah. Kljub vse večji ozaveščenosti o škodljivosti prezgodnje uporabe digitalnih naprav in posledično družabnih omrežij pa se število žrtev ne zmanjšuje. Podatki, ki so jih letos predstavili pri Globalnem inštitutu za varnost otrok Childlight na Univerzi v Edinburgu, kažejo, da je bil eden od osmih otrok na svetu oziroma približno 302 milijona mladih v preteklem letu žrtev fotografiranja brez privolitve, deljenja in izpostavljenosti golih fotografij in videov ali spletnega nadlegovanja in izsiljevanja. Mladi, sodelujoči v oddaji, pravijo, da so sami že prejeli kakšne neprimerne vsebine ali pa poznajo nekoga, ki je bil žrtev spletne zlorabe.
Takojšnja prekinitev uporabe protizakonitith prisilnih sredstev, prevzem odgovornosti direktorja in tudi ostalih podrejenih vodij za neustrezno ukrepanje, določitev ukrepov zoper storilca dejanj nasilja, trpinčenja, spolnega in drugega nadlegovanja, takojšnja ustavitev ustrahovanja, psihičnega nasilja in mobinga, takojšnje prenehanje izvajanja vseh prepovedanih metod, vzpostavitev politike nadzora nad porabo zdravil. To je samo nekaj od ukrepov iz poročila o sistemskem nadzoru pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana. Kaj se dogaja v najpomembnejši zdravstveni instituciji na področju duševnega zdravja? O čem govori molk odgovornih?
Slovenija je gostila največjo evropsko komunikološko konferenco, kjer so potekale razprave o vlogi medijev in komunikacije v času političnih konfliktov, okoljskih groženj, pandemij in vpliva umetne inteligence. Motnje in šumi v politiki, gospodarstvu, zdravju in tehnologiji so preoblikovali komunikacijo in ustvarili družbeno nepredvidljivost s potencialno negativnimi posledicami. Pri tem je še posebej pomembna vloga javnih medijev, ki pa so v različnih evropskih državah pod vse večjim političnim in kapitalskim pritiskom. Poleg slovenskih se spoznamo z aktualnimi razmerami na Poljskem, v Nemčiji in na Finskem. Kako kakovostno upravljati javne medijske servise, kako jim zagotoviti neodvisnost in poskrbeti za prilagoditev sodobnim razmeram in potrebam?
Ne mine vrh Evropske unije ali srečanje evropskih ministrov, ne da bi razpravljali tudi o migracijah. Kje je po množičnem sprejemu beguncev leta 2015 evropska azilna in migracijska politika? Kam umestiti italijanski dogovor o migracijskem centru v Albaniji? In napoved poljske vlade o začasni ukinitvi pravice do azila? Kaj bo pomenil nov evropski migracijski pakt? Kako je v Sloveniji?
Če so še pred nekaj leti delodajalci lahko izbirali, koga od številnih prijavljenih prosilcev za delo bodo izbrali, je zdaj povsem drugače. Zaradi starajočega se prebivalstva je kljub rekordno nizki brezposelnosti na trgu dela bistveno manj nezaposlenih, demografski podatki pa kažejo, da bo teh iz leta v leto manj. Zato je toliko pomembneje premišljeno privabljanje generacije mladih, ki prihajajo na trg dela. Ti o svojem delu in poklicni karieri razmišljajo precej drugače kot starejše generacije, imajo drugačna pričakovanja in vrednote ter drugačen odnos do pripadnosti podjetju. Kakšne so prednosti, ki jih z mladostjo prinašajo, in na kaj bodo morali biti pozorni delodajalci, če bodo v vse bolj praznem kadrovskem bazenu želeli privabiti mlade?
Eden od ciljev sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti je tudi jasnejša ločnica med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom, predvsem z omejevanjem oziroma prepovedjo t. i. dvojnih praks – redno zaposlenih v javnih zavodih, ki prek s. p. opravljajo tudi popoldansko delo pri zasebnikih.
V času, ko si vse bolj obremenjeni gorski reševalci prizadevajo za ureditev svojega statusa, odločevalci iščejo možnosti, kako zaračunavati morebitne zlorabe gorske reševalne službe. Gorski reševalci so imeli letos 539 posredovanj. V 179-ih posredovanjih v gorah in na drugih težko dostopnih območjih je sodelovala policija, ki je pri pohodnikih ugotovila 27 primerov malomarnosti. Takšnih primerov ni veliko. Se pa zgodi, da predvsem tuji pohodniki neodgovorno izbirajo cilje, se izgubijo in so neprimerno opremljeni. Zato ministrstva za notranje zadeve, obrambo in zdravje pripravljajo uredbo, s katero bi vlada uzakonila plačilo stroškov reševanja za ugotovljeno malomarnost. Gorski reševalci, prostovoljci se s tem ne bodo ukvarjali, saj bodo še naprej pomagali vsem, ki potrebujejo pomoč.
V vojni v Gazi je bilo v zadnjem letu ubitih več otrok in žensk kot v enakem obdobju v katerem koli drugem konfliktu v zadnjih dveh desetletjih, je sporočila nevladna organizacija Oxfam. Večina enklave je porušene, ljudje so razseljeni, zadnji izraelski vdor v Libanon, napadi na Bejrut pa tudi Sirijo in Jemen pa nikakor ne kažejo na umirjanje razmer in končanje spopadov. Kaj ta vojna na Bližnjem vzhodu pomeni za mednarodni pravni red, kakšne so možnosti za razrešitev najdlje trajajočega konflikta, kako znova povrniti moč Organizaciji združenih narodov? O vsem tem s profesorjem mednarodnega prava, diplomatom Združenih narodov in nekdanjim predsednikom Slovenije dr. Danilom Türkom.
Pri Evropski komisiji bodo priporočili prepoved vseh oblik kajenja na zunanjih javnih prostorih in tako na države članice skušali vplivati v okviru širših prizadevanj za obvladovanje zdravstvenih tveganj. Kaj bi v praksi prepoved pomenila za gostince in koliko aerosoli iz elektronskih cigaret, ki se pogosto tržijo kot varnejša alternativa klasičnemu kajenju, v resnici mimoidoče izpostavljajo strupenim snovem?
Če Evropska unija ne bo spremenila smeri, bo evropska avtomobilska industrija propadla, odpuščenih bo na desettisoče delavcev, opozarja italijanski minister za industrijo Adolfo Urso, tudi Nemčija poziva Bruselj, naj omili cilje za zmanjšanje izpustov CO2 za avtomobile. Smo na pragu nove krize? Nekdaj je veljalo, da "ko kihne Nemčija, se prehladi vsa Evropa". O tem, v kakšni kondiciji je slovensko gospodarstvo in kako zelo nas morajo skrbeti razmere v Nemčiji z Bojanom Ivancem, glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije in Majo Derčar, dopisnico iz Nemčije.
Komisija za preprečevanje korupcije je v dvajsetih letih obstoja izpeljala številne preventivno-nadzorne dejavnosti, obravnavala veliko prijav in sprejela mnenja, priporočila in odločitve, s katerimi je povzročila burne odzive, številne odstope, doživela pa tudi brezbrižnost, molk in nespoštovanje svojih ugotovitev.
Slovenija je v kombinatoriki sestavljanja nove Evropske komisije dobila resor za širitev EU, ki je ena od dolgoletnih prioritet slovenske zunanje politike. Čeprav je širitev na Zahodni Balkan že nekaj let na mrtvi točki, je resor za širitev vseeno eno pomembnejših področij tega razreza, saj je z vključitvijo povojne obnove v Ukrajini dobil večjo geopolitično težo. Kako pomemben je ta resor za komisijo in EU, bo pokazala razdelitev sredstev, ki jih bo Evropska unija namenila za ta namen in dejanska podpora nadaljnji širitvi. Ali bo s slovensko komisarko Marto Kos širitev dobila nov zagon, se bodo postopki pospešili, kako so novico o morebitni slovenski komisarki sprejeli v balkanskih državah? To so vprašanja, ki jih zastavljamo poznavalcu mednarodnih odnosov Farisu Kočanu s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in našemu dopisniku z Balkana Boštjanu Anžinu.
"Farmacevtska stroka je jasna, konoplja spada med zdravilne rastline z dokazanimi farmakološkimi učinki," pravi eden od sogovornikov tokratnega Vročega mikrofona dr. Borut Štrukelj. Ni pa zdravilo za vse. Kaj počne vlada po posvetovalnih referendumih? Kdaj bomo dobili zakone, ki bodo regulirali področje? Kako je legalizacija vplivala na primer na boje med klani v nemških mestih in zakaj nameravajo Čehi narediti še pogumnejše korake pri legalizaciji v primerjavi z Nemci?
Ni nepomembno, ali učitelj čuti posebno motivacijo v tem, da spodbuja nadarjene, se jim dodatno posveča in jih uči vztrajnega in trdega dela. V državi je veliko takih učiteljev, hkrati pa – kot pravijo v Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije – na žalost tudi nekaj 'črnih lis' med območji, kjer primanjkuje učiteljev ali pa šola in učitelji zaradi pomanjkanja financ, kadra ali energije nimajo motivacije in časa, da bi se dodatno posvečali nadarjenim. Kako uspešen je slovenski šolski sistem pri delu z nadarjenimi?
V Vročem mikrofonu osvetlimo težave, ki jih imajo Romi pri izobraževanju. Izhajajo iz skupnosti z močno zakoreninjeno tradicijo, marsikje se počutijo nesprejete, težko dobijo službo. Otroci imajo malo izkušenj z zunanjim svetom – v večini ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, zato je zanje socializacija z drugimi učenci težja. Kako spodbuditi romske otroke, da bi hodili v šolo? Kako doseči, da bo izobrazba postala pomembna? Stanje v Metliki, Novem mestu in Leskovcu pri Krškem preverja Kaja Ravnak.
Neveljaven email naslov