Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?
Položaj starejših v Sloveniji se že dalj časa poslabšuje. Vsaj vsak peti starejši od 65 let tvega revščino. Še posebej ranljive so starejše ženske, ki živijo same. Zdravje starejših ni slabo le v primerjavi s preostalo populacijo, ampak tudi v primerjavi z drugimi državami.
Kazalnik neaktivnosti starejših v družbi je visok, pogosto so izključeni tudi iz socialnih mrež. Podatki iz raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi SHARE kažejo, da socialne mreže nima kar osem odstotkov starejših. 26 odstotkov jih je depresivnih.
Dr. Mateja Kožuh – Novak, ki je dva mandata vodila Zvezo društev upokojencev: “Skoraj 100.000 ljudi ima pokojnino nižjo od 300 evrov.”
Ker 15 odstotkov jih je socialno izločenih na več področjih – od dohodkovnega in materialnega, stanovanjskega in zdravstvenega do civilne participacije in medosebnih odnosov, kar nas uvršča na nečastno drugo mesto med opazovanimi državami. Slovenija je na področju socialne vključenosti izgubila svoj prednostni položaj med novimi članicami Evropske unije, bolj socialno izključeni so zdaj le še starejši na Madžarskem.
Davor Dominkuš, MDDSZ: “Izdatki za stanovanje so pri starejših nesorazmerno visoki in bremenijo njihove proračune.”
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski. Hkrati pa Slovenke in Slovenci niso najbolj zdravi, pričakovana zdrava leta življenja so daleč pod povprečjem EU. Slovenci so nadpovprečno bolni, in to kljub dejstvu, da Slovenija spada med države z nižjimi deleži kadilcev in da med starejšimi kadi še manj prebivalcev kot v splošni populaciji. Nad povprečjem smo pri uživanju sadja in zelenjave, pa tudi mesa in jajc slovenski starejši ne pojedo nič manj kot drugod po Evropi.
Davor Dominkuš, MDDSZ: “Urbanisti in investitorji ob graditvi stanovanj ne razmišljajo o starejših kot o ciljni populaciji.”
Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih starejših prebivalcev države uvršča v sam vrh, medtem ko se po deležu debelih uvršča malo nad povprečje. Skoraj polovica starejših je čezmerno hranjenih in skoraj četrtina debelih.
Poleg tega, da nismo najbolj zdravi, tudi psihična kondicija starejših zelo peša. Starejši od petdeset let v Sloveniji so podpovprečni pri večini kognitivnih funkcij. Izjema so le verbalne sposobnosti.
Dr. Nada Stropnik, Inštitut za ekonomska raziskovanja: “Starejši ljudje imajo manjša pričakovanja, kljub nižjim dohodkom ocenjujejo, da shajajo lažje kot mladi z višjimi dohodki.”
Raziskava SHARE potrjuje, da zdravstvene storitve v večji meri uporabljajo bogatejši. Tveganje relativne revščine je za osebe, stare 50 let in več, precej večje od povprečja v državi. Starejši si pogosto ne morejo privoščiti tega, kar naj bi bilo sicer normalno v družbi.
Dr. Mateja Kožuh – Novak: “Država bi morala subvencionirati najemnine za najrevnejše, saj s tako nizko pokojnino tega ne moreš plačevati.”
Starejši običajno vztrajajo v svojih lastniških hišah in stanovanjih. Ta so pogosto prevelika in niso prilagojena potrebam samostojnega življenja starejših. Glede tega za razvitejšimi državami zaostajamo več desetletij. V primerjavi z njihovimi dohodki starejši v Sloveniji za stroške, povezane s stanovanjem, namenijo več kot v kateri koli drugi državi, kjer je potekala raziskava. Potem pa jim ne ostane za zadovoljevanje drugih osnovnih potreb.
Slovenija spada med države, kjer je samomorilnost visoka, samomorilnost starejših pa še višja od drugih starostnih skupin.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?
Položaj starejših v Sloveniji se že dalj časa poslabšuje. Vsaj vsak peti starejši od 65 let tvega revščino. Še posebej ranljive so starejše ženske, ki živijo same. Zdravje starejših ni slabo le v primerjavi s preostalo populacijo, ampak tudi v primerjavi z drugimi državami.
Kazalnik neaktivnosti starejših v družbi je visok, pogosto so izključeni tudi iz socialnih mrež. Podatki iz raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi SHARE kažejo, da socialne mreže nima kar osem odstotkov starejših. 26 odstotkov jih je depresivnih.
Dr. Mateja Kožuh – Novak, ki je dva mandata vodila Zvezo društev upokojencev: “Skoraj 100.000 ljudi ima pokojnino nižjo od 300 evrov.”
Ker 15 odstotkov jih je socialno izločenih na več področjih – od dohodkovnega in materialnega, stanovanjskega in zdravstvenega do civilne participacije in medosebnih odnosov, kar nas uvršča na nečastno drugo mesto med opazovanimi državami. Slovenija je na področju socialne vključenosti izgubila svoj prednostni položaj med novimi članicami Evropske unije, bolj socialno izključeni so zdaj le še starejši na Madžarskem.
Davor Dominkuš, MDDSZ: “Izdatki za stanovanje so pri starejših nesorazmerno visoki in bremenijo njihove proračune.”
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski. Hkrati pa Slovenke in Slovenci niso najbolj zdravi, pričakovana zdrava leta življenja so daleč pod povprečjem EU. Slovenci so nadpovprečno bolni, in to kljub dejstvu, da Slovenija spada med države z nižjimi deleži kadilcev in da med starejšimi kadi še manj prebivalcev kot v splošni populaciji. Nad povprečjem smo pri uživanju sadja in zelenjave, pa tudi mesa in jajc slovenski starejši ne pojedo nič manj kot drugod po Evropi.
Davor Dominkuš, MDDSZ: “Urbanisti in investitorji ob graditvi stanovanj ne razmišljajo o starejših kot o ciljni populaciji.”
Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih starejših prebivalcev države uvršča v sam vrh, medtem ko se po deležu debelih uvršča malo nad povprečje. Skoraj polovica starejših je čezmerno hranjenih in skoraj četrtina debelih.
Poleg tega, da nismo najbolj zdravi, tudi psihična kondicija starejših zelo peša. Starejši od petdeset let v Sloveniji so podpovprečni pri večini kognitivnih funkcij. Izjema so le verbalne sposobnosti.
Dr. Nada Stropnik, Inštitut za ekonomska raziskovanja: “Starejši ljudje imajo manjša pričakovanja, kljub nižjim dohodkom ocenjujejo, da shajajo lažje kot mladi z višjimi dohodki.”
Raziskava SHARE potrjuje, da zdravstvene storitve v večji meri uporabljajo bogatejši. Tveganje relativne revščine je za osebe, stare 50 let in več, precej večje od povprečja v državi. Starejši si pogosto ne morejo privoščiti tega, kar naj bi bilo sicer normalno v družbi.
Dr. Mateja Kožuh – Novak: “Država bi morala subvencionirati najemnine za najrevnejše, saj s tako nizko pokojnino tega ne moreš plačevati.”
Starejši običajno vztrajajo v svojih lastniških hišah in stanovanjih. Ta so pogosto prevelika in niso prilagojena potrebam samostojnega življenja starejših. Glede tega za razvitejšimi državami zaostajamo več desetletij. V primerjavi z njihovimi dohodki starejši v Sloveniji za stroške, povezane s stanovanjem, namenijo več kot v kateri koli drugi državi, kjer je potekala raziskava. Potem pa jim ne ostane za zadovoljevanje drugih osnovnih potreb.
Slovenija spada med države, kjer je samomorilnost visoka, samomorilnost starejših pa še višja od drugih starostnih skupin.
V Sloveniji naj bi z letom 2016 uvedli davčne blagajne. Pa je to res pravo orodje v boju proti sivi ekonomiji ali pa morda prej priložnost za dober posel nekaterih računalniških podjetij in povod za nezadovoljstvo obrtnikov in podjetnikov?
“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine. Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.
110 let Društva novinarjev je le povod za razpravo o slovenskem novinarstvu, razlogov za pogovor pa je še več kot 110.
Simptom česa je nedavni izbruh afere v izplačanimi visokimi honorarji v visokem šolstvu? Ohlapno določenih delovnih obveznosti visokošolskih delavcev?, desetletij neselektivnega kadrovanja z nizkimi pogoji za napredovanja?, ali – kot trdijo naši sogovorniki – tudi samovlade interesnih skupin?
V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.
V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi istospolnim parom omogoča posvojitev otroka. V Sloveniji imamo nekaj čez 40 posvojitev na leto, polovica od njih je mednarodnih. Parov, ki si želijo predvsem zaradi neplodnosti po tej poti priti do otroka, pa je na centrih za socialno delo več kot 500.
Morda jim res rečemo otroška bolezen, a ošpice so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Ošpic v Sloveniji med leti 2001 - 2009 nismo imeli, zato je vnovičen pojav te izredno nalezljive bolezni vzbudil precejšnjo pozornost. Letos je zbolelo 13 ljudi, zadnji primer je medicinska sestra minuli teden. Kako lahko vnovičen pojav ošpic, tudi pri odraslih in medicinskem osebju, pojasnimo glede na to, da s(m)o bili tako rekoč vsi cepljeni? Kakšne so najnovejše študije o uspešnosti cepljenja in kako se imunost z leti spreminja? Je mogoče oceniti, kakšen bo v prihodnosti trend pojavljanja te bolezni, tudi glede na to, da so žarišča izbruha ošpic tudi naše bližnje države? Odgovore na ta in podobna vprašanja o ošpicah v Vročem mikrofonu, v torek ob 12.00 na Valu 202.
"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."
"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."
Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila in tudi ljudje se počutimo razmeroma varne. Pa vendar nas tako na evropski kot na nacionalni ravni kmalu čakajo novi protiteroristični ukrepi. Se počutimo preveč varne? Protiterorizem se je po 11. septembru izkazal tudi za priročen alibi za kršenje človekovih pravic in vdore v zasebnost. Bomo spet morali sprejeti nove posege v svoboščine?
Prek javnih naročil država potroši 4 milijarde evrov na leto. Kako? Pogosto še vedno neučinkovito in netransparentno, pravijo strokovnjaki, ki si v luči prenosa evropske direktive v slovensko zakonodajo želijo, da bi našli rešitve za odprta vprašanja in da se bistvo ne bo izgubilo s prevodom. Gaber Cerle iz IJS bo predstavil eno od možnih rešitev zagotavljanja učinkovitih javnih naročil s pomočjo pametnih informacijskih tehnologij. Gostja v studiu bo Milena Basta Trtnik, svetovalka za javna naročila za javni in zasebni sektor.
Kako ujeti ubežnike, ki se izmikajo roki pravice? Policija bi bila verjetno res uspešnejša, če bi dobila več pooblastil, a prikriti preiskovalni ukrepi bi v tem primeru pomenili poseg v pravico do zasebnosti sorodnikov in vseh tistih, ki so morda v stikih z iskano osebo.
Približno 1400 hektarjev slovenskih kmetijskih površin oziroma 500 kmetij leži na prvem vodovarstvenem območju, kjer so omejitve za kmetovalce najstrožje. Celo tako stroge, da ogrožajo preživetje teh kmetij, so prepričani kmetje. Rešitev vidijo v višjih odškodninah za kmetovanje ali pa v državnem odkupu zemljišč na vodovarstvenem območju, a kaj ko s Skladom kmetijskih zemljišč ne najdejo skupnega jezika glede višine cene za odkup. Kako presekati ta gordijski vozel? Kako, če sploh, lahko država kmetom zagotovi prej omenjene višje odškodnine?
Slovenski znanstveniki opozarjajo, da so ujeti v okostenel sistem točkovanja, ki v boju za sredstva marsikoga napelje tudi čez rob dopustnosti. Mejo akademske poštenosti raziskovalci pogosto prestopajo z manipulacijo s citati pri publiciranju, veliko zlorab je tudi pri avtorstvu in objavljanju znanstvenih člankov, kar je marsikje, kot pravijo naši sogovorniki, postalo že skoraj ustaljena praksa.
V minulih tednih javnih razprav o (ne)upravičenosti izdajanja zdravniških potrdil je prevladal vtis, da gre za dokumente s poljubno raztegljivimi možnostmi uporabe in zlorabe. Velja to le za ljudi z vplivom ali finančno močjo ali pa zdravniška potrdila za neprave namene s pridom zlorabljajo tudi običajni državljani? Kakšne pritiske doživljajo zdravniki, kako je zlorabe mogoče preprečiti in zakaj bi nas bolj moralo skrbeti prav nasprotno: da tudi zelo bolni ljudje zaradi strahu pred izgubo dela sploh ne upoštevajo več zdravniških navodil? Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doc.dr. Metoda Dodič Fikfak sta bila gosta Vročega mikrofona.
Ministri se vse manj odzivajo na vprašanja novinarjev, PR službe državnih organov v svojem okolju ne najdejo kompetentnih sogovornikov. Dr. Derjan Verčič je pred dvema letoma in pol o odnosih z javnostmi v državi razmišljal: “V Sloveniji smo soočeni z resno krizo odnosov z javnostmi, ki je podobna kot kriza slovenske družbe nasploh; podobna je kot kriza slovenske države in kot kriza slovenskega gospodarstva. Ni nam čisto jasno, ne kdo smo, ne kje smo, ne kaj bi radi počeli.” Ogledalo predstavnikom za stike z javnostmi, pa tudi samim novinarjem, nastavljamo v Vročem mikrofonu.
Do konca leta bomo imeli 10 novih urgentnih centrov, ki se gradijo z evropskimi sredstvi – to s seboj prinaša spremembe v organizaciji nujne medicinske pomoči. Kako bo torej v prihodnje organizirana nujna medicinska pomoč v državi je tem trenutku več neznank kot pa odgovorov.
Poleg raznih predpisov o delitvi stroškov za toploto je sedaj v pripravi še nov predpis, ki nam narekuje montažo števcev za porabo tople vode. Čeprav celo pripravljalcem pravilnika še ni jasno, kaj bodo ti števci prinesli koristnega, bo pravilnik (ki sicer še ni sprejet) začel veljati že naslednjo kurilno sezono.
Neveljaven email naslov