Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Afganistan je danes, posebno zaradi velikih pričakovanj, ki smo jih imeli po letu 2001, v zelo slabem stanju
Angela Merkel je prejšnji teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – drugače od prebežnikov iz Sirije in Iraka – velja za dokaj mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Afganistanec Naser Mohamadi je v Slovenijo prišel na povabilo Zavoda Krog in v okviru projekta “gospodarskega in družbenega opolnomočenja žensk v Heratu”, ki ga sicer sofinancira tudi naše zunanje ministrstvo. Je sodelavec številnih mednarodnih nevladnih organizacij v Afganistanu, ukvarja se prav z begunci, ki se vračajo v domovino.
“Veste, tale luč, ki gori nad nama – to, ogrevanje, dom, za veliko večino Afganistancev še vedno ni nekaj samoumevnega. Dokler država ne bo varna, tam ne bo hotel nihče vlagati. In če ne vlagaš, nimaš ničesar. Revni smo, pa ne govorim o hrani, ampak o infrastrukturi, upravljanju, vodstvenih kadrih. Vse, kar smo nekoč imeli, je uničeno.”
“Zakaj se je to ukvarjanje, ali prihajajo migranti ali begunci, sploh začelo? Pred nekaj dnevi me je to nekdo vprašal na fakulteti, kjer sem predaval. Vsako državo posebej, ki je kakor koli sodelovala v kakšni od vojn v Afganistanu v zadnjih štirih desetletjih, bi vprašal, kaj nam je s svojim posredovanjem in sodelovanjem prinesla.”
Pred dvema letoma je v ZDA odšel tudi Naserjev brat, sicer inženir, drugega brata in očeta so mu ubili talibani leta 2006. Sam bi prav tako poskušal emigrirati, a ima v Afganistanu še vedno mamo, pa tudi zasluži dovolj, da lahko preživi družino.
“Seveda so med begunci različni ljudje, pridni in taki, ki trenutne razmere zgolj izkoriščajo. Ampak lahko zatrdim, da trenutno Afganistan še vedno zapuščajo predvsem najboljši, možgani. Kar je seveda tragedija za državo, ampak po drugi strani v tem vidim tudi priložnost.”
Naser Mohammadi bo pred vrnitvijo v domovino, Afganistan, bo obiskal še svojo sorodnico na Nizozemskem, potem se vrača domov, kjer bo očitno z reintegracijo beguncev imel še ogromno dela.
“Ne gre za vesoljce ali pošasti, ampak za ljudi, ki so v težavah in zato bežijo. Predstavljajte si, da ste stari 30 ali 40 let, prvič vidite morje, ker ga v Afganistanu pač ni. Ne znate plavati, pa vseeno daste ves denar, ki ga imate, naložite svojo družino na čoln in bežite čez morje. Bi se vi podali na tako pot, če ne bi bili v resnih težavah? Seveda niso vsi dobri ali slabi. So pač ljudje, taki kot povsod po svetu. In še enkrat: ta tok ljudi lahko ustavimo samo tako, da v Afganistanu ali kjer koli drugje pride do sprememb na bolje.”
– Naser Mohammadi ob vprašanju, zakaj bi se Evropejci morali čutiti odgovorne za ljudi, ki iz Azije poskušajo – morda tudi na silo – priti v Evropo
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Afganistan je danes, posebno zaradi velikih pričakovanj, ki smo jih imeli po letu 2001, v zelo slabem stanju
Angela Merkel je prejšnji teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – drugače od prebežnikov iz Sirije in Iraka – velja za dokaj mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Afganistanec Naser Mohamadi je v Slovenijo prišel na povabilo Zavoda Krog in v okviru projekta “gospodarskega in družbenega opolnomočenja žensk v Heratu”, ki ga sicer sofinancira tudi naše zunanje ministrstvo. Je sodelavec številnih mednarodnih nevladnih organizacij v Afganistanu, ukvarja se prav z begunci, ki se vračajo v domovino.
“Veste, tale luč, ki gori nad nama – to, ogrevanje, dom, za veliko večino Afganistancev še vedno ni nekaj samoumevnega. Dokler država ne bo varna, tam ne bo hotel nihče vlagati. In če ne vlagaš, nimaš ničesar. Revni smo, pa ne govorim o hrani, ampak o infrastrukturi, upravljanju, vodstvenih kadrih. Vse, kar smo nekoč imeli, je uničeno.”
“Zakaj se je to ukvarjanje, ali prihajajo migranti ali begunci, sploh začelo? Pred nekaj dnevi me je to nekdo vprašal na fakulteti, kjer sem predaval. Vsako državo posebej, ki je kakor koli sodelovala v kakšni od vojn v Afganistanu v zadnjih štirih desetletjih, bi vprašal, kaj nam je s svojim posredovanjem in sodelovanjem prinesla.”
Pred dvema letoma je v ZDA odšel tudi Naserjev brat, sicer inženir, drugega brata in očeta so mu ubili talibani leta 2006. Sam bi prav tako poskušal emigrirati, a ima v Afganistanu še vedno mamo, pa tudi zasluži dovolj, da lahko preživi družino.
“Seveda so med begunci različni ljudje, pridni in taki, ki trenutne razmere zgolj izkoriščajo. Ampak lahko zatrdim, da trenutno Afganistan še vedno zapuščajo predvsem najboljši, možgani. Kar je seveda tragedija za državo, ampak po drugi strani v tem vidim tudi priložnost.”
Naser Mohammadi bo pred vrnitvijo v domovino, Afganistan, bo obiskal še svojo sorodnico na Nizozemskem, potem se vrača domov, kjer bo očitno z reintegracijo beguncev imel še ogromno dela.
“Ne gre za vesoljce ali pošasti, ampak za ljudi, ki so v težavah in zato bežijo. Predstavljajte si, da ste stari 30 ali 40 let, prvič vidite morje, ker ga v Afganistanu pač ni. Ne znate plavati, pa vseeno daste ves denar, ki ga imate, naložite svojo družino na čoln in bežite čez morje. Bi se vi podali na tako pot, če ne bi bili v resnih težavah? Seveda niso vsi dobri ali slabi. So pač ljudje, taki kot povsod po svetu. In še enkrat: ta tok ljudi lahko ustavimo samo tako, da v Afganistanu ali kjer koli drugje pride do sprememb na bolje.”
– Naser Mohammadi ob vprašanju, zakaj bi se Evropejci morali čutiti odgovorne za ljudi, ki iz Azije poskušajo – morda tudi na silo – priti v Evropo
Predvsem v oddaljenih krajih reševalne službe že nekaj let na pomoč bolnikom s srčnim zastojem pošiljajo tudi laične "prve posredovalce". Večinoma gre za člane prostovoljnih gasilskih društev, ponekod pa so med njimi tudi polprofesionalci oz. t. i "certificirani prvi posredovalci".
Brezdomstvo se lahko zgodi vsakemu. V Sloveniji natančno število brezdomcev ni znano, bilo naj bi jih od tri do skoraj sedem tisoč. Vse več je prikritega brezdomstva, vse več je mladih brezdomcev.
Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.
V Sloveniji imamo več kot 24 tisoč najrazličnejših društev. Civilne iniciative in društva se pojavljajo tudi kot zagrizeni podporniki ali nasprotniki lokalnih in nacionalnih projektov, najdemo jih celo med organizatorji referendumskih kampanj. Njihovo verodostojnost bi morali državljani ocenjevati s pravo mero kritičnosti in zdravega razuma. O iniciativah in društvih z Matejem Verbajsom, vodjem pravne službe na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.
Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Kaj pravi o teh pritiskih okoljska ministrica? Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?
Velika Kladuša je precej neprivlačen kraj v severozahodni Bosni, a je bila sredi osemdesetih središče Jugoslavije. Prehrambeno podjetje Agrokomerc je bilo zgodba o uspehu, zaposlovali so več kot 12 tisoč ljudi, dvignili so razvoj celotne regije, se hitro širili … A se je izkazalo, da na račun nekritih menic. Direktor Fikret Abdić je končal v zaporu, Bosna in Hercegovina v vojni in popolnem razsulu.Kakšna je Velika Kladuša 30 let po aferi Agrokomerc, kako je mogoče, da je Fikret Abdić po vrnitvi iz zapora zaradi vojnih zločinov zdaj tam župan? Obiskali smo razvpiti kraj v Bosni in šli po sledeh Agrokomerca, katerega propad je po mnenju številnih eden izmed vzrokov za razpad Jugoslavije. Pa je (bil) Agrokomerc res tako unikaten primer, kaj je šlo narobe, lahko najdemo tudi kakšne povezave z današnjimi časi? Je morda propad Agrokorja podobna zgodba? Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek
Za šolske potrebščine, delovne učbenike in delovne zvezke, ki so jih starši kupili za svoje otroke, so se marsikateri celo zadolžil. Tudi če so šolski pripomočki, ki jih je vsako let več zgolj priporočljivi, so marsikateri starši prepričani, da so za znanje njihovih otrok pač dobrodošli, morda celo nujni. A resnica je nekje drugje. Pogovarjali smo se z Antonom Medenom, predsednikom Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.
Čeprav letošnja statistika prometnih nesreč in žrtev za zdaj kaže nekoliko boljše stanje kot lani, je to seveda še daleč od želja prometnih strokovnjakov. V tem prometnem trikotniku, ki ga sestavljajo cesta, vozilo in človek se zdi človek tisti, ki je daleč največkrat kriv za nesrečo in je torej predvsem pri njem iskati rezerve pri varnosti na naših cestah.Tokrat nismo govorili o infrastrukturi, o cestah, ki so sicer pri nas v slabem stanju. Tudi ne o avtomobilih, ki so kljub nekaterim izjemam, vedno bolj varni in pripomorejo k zmanjševanju posledic prometnih nesreč. V glavni vlogi analize prometa je tokrat nastopal voznik, udeleženec, ki je po mednarodnih raziskavah kriv za 90 % vseh neugodnosti, ki se zgodijo na cestah.
Več kot 70 odstotkov državnih cest pri nas je v katastrofalnem stanju. Še veliko slabše je na lokalnih cestah. In čeprav je za več kot 90 odstotkov prometnih nesreč kriv človek, bi z ustreznimi rešitvami cestne infrastrukture lahko za 30 odstotkov na leto zmanjšali število smrtnih žrtev. Kakšne investicije v državno cestno omrežje lahko pričakujemo v naslednjih letih in kako bolj varne bodo, je povedal Zvonko Zavasnik, vodja Sektorja za ceste pri Ministrstvu za infrastrukturo.
Ali oblast ne zaupa javnosti? Tudi letos je v javni razpravi kar nekaj pomembnih predpisov, ki med počitnicami ne bodo deležni take pozornosti, kot bi je bili v aktivnejših mesecih. Tudi na vprašanje, ali bi morala biti javnost bolj vključena v nastajanje predpisov, bosta v naslednjih minutah v Vročem mikrofonu odgovorila izredna profesorica s katedre za analizo politik in javno upravo ljubljanske fakultete za družbene vede doktorica Irena Bačlija Brajnik in direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij CNVOS Goran Forbici.
ri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljemo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili prav tako hitri padci. Nova finančna tehnologija hkrati odpira vrsto vprašanj glede anonimnosti, pravne ureditve in regulacije, davkov, nezakonitih dejavnosti in nenazadnje tudi priložnosti za vlagatelje in vsakodnevno rabo. V Vročem mikrofonu se vprašamo, kaj novega prinašajo verige podatkovnih blokov v finančni in pravni svet, kje se skrivajo nevarnosti in kje priložnosti.
Brezskrbnost lahko hitro spremeni v težave, sploh ob hitri spremembi vremena in zaradi objestnih, v sebe zavarovanih krmarjev, ki se ne zavedajo pasti, ki jih skriva morje.
Ob poplavi prireditev v Sloveniji smo se spraševali, kakšno kulturo potrebujemo. Zakaj likovni in drugi kulturni hrami med tednom samevajo, polnijo pa jih v glavnem odprtja in razni večji dogodki! Kam je usmerjena naša pozornost, predvsem pa kam je usmerjena pozornost mladih? V studio smo povabili Nadjo Zgonik, profesorico na ALUO, in Nino Ostan, svetovalko za umetnost na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije. Za mnenje smo vprašali tudi Diano Koloini, umetniško vodjo SNG Maribor, in Nino Peče, vodjo Kinodvora.
lada je prejšnji mesec objavila predlog Energetskega koncepta Slovenije, ki ga - takega, kot je bil predstavljen - ne bo upošteval nihče. Tako razmišlja dr. Robert Golob, ki meni, da se vedemo, kot da smo na svetu sami, svet pa je na pragu energetske revolucije. Zakaj bi morali začeti razmišljati zunaj okvira dogem, namesto da se v energetskem konceptu opredeljujemo do tega, katere dogme so v redu in katere ne?
Razkrivamo dopis, ki kaže, da država spreminja uredbo o hrupu za to, da bi se izognila odškodnini
Mladi v domovih za starejše, kopanje enkrat na tri tedne, disciplina, grožnje z zaprtim oddelkom, prepolne sobe – tudi to so prizori iz slovenskih socialnih zavodov.
Nov model učbeniških skladov, s katerim želijo na ministrstvu zagotoviti njihov dolgoročni razvoj, je dvignil precej prahu predvsem pri založnikih. Ministrstvu očitajo, da so pravilnik sprejeli prepozno in da se do jeseni, ko bodo šole morale zagotoviti brezplačna učna gradiva za prvošolce, ne bodo uspeli pripraviti. Dolgoročno bodo ravnatelji morali sprejeti strategijo upravljanja z učbeniškimi skladi, starši pa se sprašujejo, ali bodo šole uspele uspešno krmariti med sredstvi, ki jih imajo na voljo ter količino in kakovostjo učbenikov, ki jih bodo zahtevali od osnovnošolcev.
“Želim, da se me spominjajo kot Schröderja, ne pa da vladam 10 let!” To je na poslovilni novinarski konferenci med drugim izjavil Aleksandar Vučić, srbski premier, ki bo na zadnji majski dan postal predsednik države. Vučić je s svojim načinom vladanja izzval množične proteste, ki so v zadnjem času povsem zamrli, a nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi, visoko brezposelnostjo in nizkimi demokratičnimi standardi ostaja. Vladajoča politika pa je samozavestna, poudarja izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v EU in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države? V Srbiji je preverjal Luka Hvalc.
Izsiljevalski hekerski programi, kot smo jim bili priča minuli teden, so le del možnih nevarnosti, ki pretijo varnosti naših podatkov. Zlonamerni programi lahko onemogočijo izplačevanje socialnih transferjev, izbrišejo vse ocene iz e-redovalnice, uničijo vso zdravstveno dokumentacijo in e-recepte, preprogramirajo vodne, transportne, električne ali energetske sisteme in tako povzročijo kaos in morda celo smrt. Zakaj javne ustanove težko ščitijo sisteme in posledično naše osebne podatke, bodo razmišljali gostje v Vročem mikrofonu na Valu 202: iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, dr. Boštjan Kežmah, tudi sodni izvedenec in preizkušeni revizor informacijskih sistemov, vodja vladnega urada za varovanje tajnih podatkov Dobran Božič, vodja odzivnega centra SI-Cert Gorazd Božič, strokovnjakinja za javna naročila Milena Basta Trtnik, Dalibor Cerar iz Kabi d.o.o., namestnica generalnega direktorja Direktorata za informatiko Polona Kobal in Domen Božeglav s Kabineta ministra za javno upravo.
Neveljaven email naslov