Uporaba davčnih blagajn, torej blagajn, ki bodo izmenjevale podatke v realnem času s finančno upravo (Furs), bo obvezna od 2. januarja 2016. Davčno blagajno bo treba imeti povsod, kjer je mogoče blago ali storitve plačevati z gotovino, torej z bankovci, kovanci ali bančnimi karticami, a le, če ste zavezanec za izdajanje računov. Na primer, tudi odvetnik, pri katerem je možno plačilo z gotovino, bo moral imeti davčno blagajno. Kdo pa bo izjema?

Uporaba davčnih blagajn, torej blagajn, ki bodo izmenjevale podatke v realnem času s Finančno upravo RS, bo obvezna od 2. januarja 2016. Davčno blagajno bo treba imeti povsod, kjer je mogoče blago ali storitve plačevati z gotovino, torej z bankovci, kovanci ali bančnimi karticami, a le, če ste zavezanec za izdajanje računov.

Na primer – tudi odvetnik, pri katerem je mogoče plačilo z gotovino, bo moral imeti davčno blagajno. Kdo pa bo izjema? Morda tisti, ki izda le tri račune na leto? Ne, pravijo pri FURSU, davčna blagajna je tudi zanj obvezna.

Bo z uvedbo davčnih blagajn varstvo osebnih podatkov postalo preteklost? Ne, pri FURSU obljubljajo, da bo informacija o vašem zdravstvenem stanju ali odvetniški pomoči pri njih na varnem. Ideja davčnih blagajn, za katere je država odštela 2 milijona evrov,  je zajezitev sive ekonomije in napovedanega skoraj 100-milijonskega finančnega priliva v državni proračun.

“Sistem bo lahko potrdil do 1000 računov na sekundo, povprečni odzivni čas našega sistema je 0,14 sekunde.”

2. januarja 2016, ko bo davčno potrjevanje računov obvezno, Furs pričakuje od 3 do 5 milijonov računov na dan. Sistem bo precej bolj obremenjen, a to naj ne bi bila težava, pravi Manja Kralj iz Fursa.

“Pričakujemo, da se bo dnevno potrdilo do 5 milijonov računov, na tak obseg smo pripravljeni.”