V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.

"Neokusno in smešno je, da so si fakultete privoščile nekaj takega"

Afera z dodatki za stalno pripravljenost, za katero so poskrbeli plačni izumitelji na nekaterih fakultetah Univerze v Ljubljani, je znova spodbudila razpravo o pomanjkljivostih plačnega sistema v javnem sektorju.

Za razumevanje razsežnosti problema je treba vedeti, kako je sestavljena plača javnega uslužbenca. O tem smo se pogovarjali z magistrom Brankom Vidičem z ministrstva za javno upravo. “Dodatki v znesku celotne plače znašajo od 8 do 10 odstotkov, odvisno od posamezne poklicne skupine.”

“Zagotovo gre za kršitev veljavne zakonodaje glede plač, konkretno glede izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost.”

Po Vidičevih besedah je nekatere stvari treba izboljšati. “Predvsem je treba zagotoviti možnost, da za tiste zaposlene, ki so res dobri in jih je treba obdržati, poskrbimo tudi z začasnim dvigom osnovnih plač.”

Sistem plač v javnem sektorju je nastajal vrsto let, pogajanja socialnih partnerjev so bila dolgotrajna in naporna … O tem, kako so se v sistemu po osmih letih pokazale napake, smo se pogovarjali z doktorjem Gregorjem Virantom, nekdanjim ministrom za javno upravo. “Nisem oče sistema plač v javnem sektorju, sem pa ta sistem spravil v prakso s kolektivnimi pogodbami.  Z reformo plač smo naredili velik korak iz popolnega kaosa v precej urejen sistem, ta pa ima seveda pomanjkljivosti, ki ji bomo morali odpraviti.”

“Neokusno in smešno je, da so si fakultete privoščile nekaj takega. Stalna pripravljenost pomeni, da nekomu določiš, da mora biti vedno pripravljen opraviti nujno delo.”

Med plačnimi sistemi v javnem in realnem sektorju je velika razlika, vse tudi ni primerljivo, a to ne pomeni, da ni nič primerljivega. Lariso Grizilo, direktorico kadrovskega sektorja v družbah Simobil in Vipmobil, smo vprašali, na čem temelji njihov plačni sistem. “Nagrajevanje je vse, kar delavec dojema kot vrednost, ki jo dobi od delodajalca. To niso le plača in nagrade.”

Valerija Čuček Schmalzer je strokovna direktorica kadrovskosvetovalnega podjetja Kadis. Preučevala je, kako plačevati zaposlene, da bo podjetje doseglo dobre rezultate in bodo ljudje zadovoljni na svojem delovnem mestu. “Motimo se, če mislimo, da je denar edini motivator,  vendar je pomemben dejavnik, ki ima moč, da usmerja človekovo vedenje, in to je tudi namen nagrajevanja. Vendar nimajo vsi dodatki k plači enakega namena.”