Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic in svoboščin po Evropi in o razvoju begunske krize ter predsodkih in nestrpnosti do tujcev, ki jo spremljajo.

»Če kdo išče besedno zvezo, ki vsebuje vodo in begunce, bi ponudil predvsem utapljanje«

Svet Evrope ni Svet Evropske unije, niti Evropski svet. EU ima 28 držav članic, Svet Evrope pa 47: od Albanije do Črne gore, ki se je organizaciji pridružila zadnja. In če so se države povezale v Unijo predvsem zaradi gospodarskih nagibov, se od leta 1949 pridružujejo Svetu Evrope z namenom, da bodo spoštovale načelo vladavine prava in človekove pravice. Eden pomembnejših dosežkov Sveta Evrope je bilo leta 1950 sprejetje mednarodne pogodbe za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropske konvencije o človekovih pravicah, na podlagi katere je bilo v Strasbourgu ustanovljeno Evropsko sodišče za človekove pravice. Eden zadnjih projektov pa je od aprila lani delujoča platforma za zaščito novinarjev.

Stanje na področju človekovih pravic

V Svetu Evrope, ki ima sedež v Strasbourgu, od leta 1995 dela tudi Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim se je srečala Nataša Štefe, na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu ob plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Na dan njunega pogovora so nekaj hodnikov ali stavb stran evropski poslanci razpravljali o tem, da je dogovor Evropske unije s Turčijo glede rešitve migrantske krize vprašljiv z vidika človekovih pravic in mednarodnega prava, da so begunci in migranti ljudje, ne pa blago.

Dan prej je visoki komisar združenih narodov za begunce Filippo Grandi opozoril poslance, da je begunska kriza lahko trenutek, v katerem lahko Evropska unija okrepi vrednote, zaradi katerih je bila ustanovljena. In dva dni po ponedeljkovi burni razpravi o Turčiji je predsednik parlamenta Martin Schulz poslal grškega poslanca Elefteriosa Zinadinosa iz parlamentarne dvorane zaradi žaljivih izjav.

Šestinšestdeset let po sprejetju Evropske konvencije o človekovih pravicah je stanje na tem področju za Matjaža Grudna predvsem skrb zbujajoče. “Trend je negativen,” pojasnjuje Gruden in doda, da imajo številne države »težave« pri izpolnjevanju standardov in pravil, ki jih je Svet Evrope postavil na teh področjih, ne le zaradi posledic trenutnih prehodnih težav ali pomanjkanja izkušenj, ampak pogosto zaradi pomanjkanja politične volje in načrtnih političnih dejanj držav članic.

“Še bolj skrb zbujajoče pa je, da se pojavljajo določena stališča in poskusi, da se postavi pod vprašaj sam koncept, da se o stvareh, kot so človekove pravice in demokracija, pogovarja in ureja med državami na področju mednarodnih inštrumentov, kot je Evropska konvencija o človekovih pravicah.”

Ponedeljkov dogovor EU s Turčijo odpira predvsem vprašanje kolektivnega vračanja beguncev, dodaja Matjaž Gruden, ki nikakor ne nasprotuje skupni evropski celoviti humani rešitvi begunske krize. “Vprašanje pa dejansko je, ali je to korak k takšni rešitvi.”

Spremembe azilne zakonodaje z namenom, da bi bilo prosilcev za azil čim manj

“To ni le pravni problem, ampak je civilizacijski problem,” pravi Matjaž Gruden. V pogovoru se dotakne tudi vprašanja, kam nas lahko pripelje »orbanovsko« reševanje begunske krize, in svojega pogleda na naraščajoče sovraštvo do tujcev v Sloveniji. “Realnost nam kaže, da populističen odnos ne rešuje situacije, ampak jo le slabša. Ravno zaradi tega, ker se ne spoštuje določenih norm.”

“Učinkovita, racionalna in humana rešitev te situacije zahteva, da imamo drugačen odnos do beguncev. In da sprejmemo, da bodo nekateri od teh ljudi prišli in ostali tukaj. Brez tega ne bomo mogli vzpostaviti sistema, nad katerim bi imeli nadzor.”

– Matjaž Gruden

»Ne ogrožajo nas begunci, pač pa naša reakcija na to krizo«

Matjaž Gruden ponuja tri točke za rešitev begunske krize, a zdi se, da za te humane, pa tudi racionalne rešitve v Evropi ni prave politične volje. »Žal Evropa v tem trenutku ponuja širok asortima slabih zgledov,« je prepričan Matjaž Gruden.

Kar opazujemo pod sintagmo »begunska kriza«, je naša nemoč odziva na realno situacijo. “Zavedati se moramo, da bodo nekateri od teh beguncev ostali pri nas.”

V pogovoru tudi o argumentu, »da so begunci popolnoma druga kultura«, o strahu pred islamizacijo Evrope ter o kategorizaciji ekonomskih migrantov.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora!