Veljati bo začel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja. Okoljevarstvene organizacije mu očitajo, da je nastal po nareku kapitala. Okoljska dovoljenja bodo postala trajna, industrija pa bo, če bo to zanjo predstavljalo znatne stroške, lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, kot jih omogoča najboljša razpoložljiva tehnologija. Smo ta člen res morali sprejeti zaradi evropske direktive? Kakšne so varovalke? Ali zakon res zmanjšuje vpliv prizadete javnosti?

Spremenjen okoljski zakon uvaja neomejeno veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj in nižje okoljske standarde za industrijo

Začel bo veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja, ki uvaja neomejeno veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj, industrija pa bo po novem lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, če bi ji doseganje standardov najboljših razpoložljivih tehnologij povzročilo čezmerne stroške. Kriteriji za to, kdaj naj bi šlo za previsoke stroške, niso določeni.

Za referendum o zakonu je do svojega dogovora z vlado zbiral podpise policijski sindikat. Državni svet je soglasno izglasoval veto na zakon, vendar ga je državni zbor ponovno potrdil. Po prepričanju nevladnih organizacij je politika ob tem povozila javnost.

Predsednik EKO kroga Uroš Macerl opozarja na “odpustek”, ki po novi zakonodaji upravljalcu naprave dopušča, da mu ni treba dosegati BAT standardov, če mu to pomeni nesorazmerno velik ekonomski vložek.

“BAT standard je standard najboljših razpoložljivih tehnologij, ki pa jih v tem trenutku v Lafargeu ni. To bi bila že prva ovira, ki bi preprečila izdajo okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Lafarge Cement v Zasavju, kjer okolje absolutno ne prenese tovarne, ki je že v preteklosti tam delala ekološko katastrofo.”

Macerl opozarja tudi na uzakonitev čezmernega onesnaževanja okolja, na napačno obrazložitev, da je Slovenija morala prenesti ta člen v zakonodajo, na odsotnost varovalk in tudi na morebiten konflikt interesov pri pisanju zakona. “Na nek način kapital sam sebi piše okoljsko zakonodajo, kar je absurd.”

Okoljska dovoljenja bodo po novem zakonu postala trajna. Član nevladnega društva EKO Anhovo Ivan Križnič opozarja, da je zakon javnost izločil iz postopka, in meni, da bo omogočil še večje onesnaževanje v dolini Soče. “Napredni Evropejci znajo poskrbeti zase, onesnaževanje pa porivajo na rob Evrope. Nas imajo za manj razvite.”

Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte zanika, da bi ministrstvo za okolje in prostor pri spremembi zakona upoštevalo kakršen koli interes industrije.

“Javnosti nismo želeli izriniti iz postopka. Lahko verjamete, da tudi Evropa zahteva, da imajo javnost, tista društva in organizacije, ki izkažejo pravni interes, možnost sodelovanja.”

Pravnica, zadolžena za področje varstva okolja v pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij PIC Senka Šifkovič Vrbica pravi, da tudi, če javnost lahko daje pripombe, ne pomeni, da ima tudi možnost ukrepanja. Opozarja, da nimamo evidentiranega stanja okolja.

“Stanje okolja je bilo nazadnje evidentirano leta 2009. Moralo bi biti na vsaka štiri leta. De facto imamo degradirana območja, vendar za to niso razglašena.”

Državni svet bo verjetno vložil ustavno presojo zakona.