Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po skoraj dveh mesecih od sklenitve dogovora med Evropsko unijo in Turčijo o ustavitvi nelegalnih prihodov beguncev na grške otoke, se še vedno v medijih pojavljajo provokativne izjave tako turške kot evropske strani, kot da dogovor ne bi bil sprejet. V Vročem mikrofonu tudi o tem, kakšno je trenutno stanje dogovora. Pogovarjali smo se z generalnim direktorjem Direktorata za zadeve EU pri Ministrstvu za zunanje zadeve mag. Davidom Brozino.
"V zelo kratkem obdobju lahko pride zelo veliko število beguncev, da bi vzpostavili učinkovit sistem, pa potrebujemo veliko več časa”
Po skoraj dveh mesecih od sklenitve dogovora med Evropsko unijo in Turčijo o ustavitvi nelegalnih prihodov beguncev na grške otoke, se še vedno v medijih pojavljajo provokativne izjave tako turške kot evropske strani, kot da dogovor ne bi bil sprejet.
“Od septembra do marca se je dialog spremenil v merjenje moči obeh strani. Na eni strani je Turčija, ki ima nadzor nad migrantskim tokom, kot vidimo ga sicer uspešno zavira. Vemo pa, da ga lahko uspešno spet sprosti ali pa celo pospeši, če želi. Na drugi strani pa imamo države EU, ki pa so vedno v precepu. Ali na migrantsko krizo gledati s humanitarnega vidika in seveda reševati begunce in jim dati zatočišče v EU ali krizo obravnavati zgolj z varnostnega vidika, torej onemogočati begunski tok ter sprejemati samo tiste, ki dejansko potrebujejo zaščito,” pojasnjuje mag. David Brozina, generalni direktor Direktorata za zadeve EU pri Ministrstvu za zunanje zadeve.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan vidi sogovornika v predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju. “Ampak Juncker lahko pač samo nekaj predlaga, to pa morajo potrditi države članice in evropski parlament. Juncker nima takšne moči, kot jo ima Erdogan,” še pravi mag. David Brozina.
“Vse je odvisno od Turčije. Če ne izpolni pogojev je vprašanje, ali bomo države članice vztrajale in vizne deliberalizacije ne bomo potrdile.”
Prva država, ki ščiti zunanjo mejo EU je Grčija in od nje je odvisno koliko bo sposobna opraviti to nalogo. “Računamo, da bo Grčija okrepila svoje aktivnosti. Da bo tudi z našo pomočjo sposobna izvajati projekt. Vendar se pojavljajo težave. Ena izmed njih je operativna nepripravljenost grških oblasti. Treba se je zavedati, da lahko v zelo kratkem obdobju pride zelo veliko število beguncev, da bi vzpostavili učinkovit sistem, pa je potrebnega veliko več časa.”
“Edini način, da begunec iz Turčije pride v EU je, da se prijavi pri visokem komisariatu za begunce in se postavi na listo tistih, ki bodo preseljeni iz centrov v Turčiji v EU.”
“Velik del odgovornosti nosijo begunci sami,” pravi mag. David Brozina in dodaja, da je treba upoštevati tudi faktor, “da več kot 90 odstotkov ljudi, ki so bili v migrantskem toku, ne želi ostati v Grčiji niti v nobeni balkanski državi. Želijo v točno specifičen del EU. To je problem, s katerim se soočamo.”
Brozina dodaja, da tudi takrat, ko so se dogovarjali, da bi si “razdelili” begunce in da bi vsaka država dosegla določeno kvoto, ta projekt ni stekel, ker begunci enostavno niso želeli sodelovati: “Niso hoteli na Portugalsko ali v Luksemburg, ki je najbogatejša država v Evropi, niso hoteli na Poljsko in v Baltske države. Vse omenjene države so bile pripravljene sprejeti begunce, ampak vsi želijo samo v tistih pet osnovnih držav: Belgija, Nizozemska, Švedska, Nemčija in Avstrija. In seveda te države so zapolnile kapacitete. Težko Evropska unija prevzame odgovornost, če begunci ne pristanejo na to, da je Unija kot celota varna za njih.”
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po skoraj dveh mesecih od sklenitve dogovora med Evropsko unijo in Turčijo o ustavitvi nelegalnih prihodov beguncev na grške otoke, se še vedno v medijih pojavljajo provokativne izjave tako turške kot evropske strani, kot da dogovor ne bi bil sprejet. V Vročem mikrofonu tudi o tem, kakšno je trenutno stanje dogovora. Pogovarjali smo se z generalnim direktorjem Direktorata za zadeve EU pri Ministrstvu za zunanje zadeve mag. Davidom Brozino.
"V zelo kratkem obdobju lahko pride zelo veliko število beguncev, da bi vzpostavili učinkovit sistem, pa potrebujemo veliko več časa”
Po skoraj dveh mesecih od sklenitve dogovora med Evropsko unijo in Turčijo o ustavitvi nelegalnih prihodov beguncev na grške otoke, se še vedno v medijih pojavljajo provokativne izjave tako turške kot evropske strani, kot da dogovor ne bi bil sprejet.
“Od septembra do marca se je dialog spremenil v merjenje moči obeh strani. Na eni strani je Turčija, ki ima nadzor nad migrantskim tokom, kot vidimo ga sicer uspešno zavira. Vemo pa, da ga lahko uspešno spet sprosti ali pa celo pospeši, če želi. Na drugi strani pa imamo države EU, ki pa so vedno v precepu. Ali na migrantsko krizo gledati s humanitarnega vidika in seveda reševati begunce in jim dati zatočišče v EU ali krizo obravnavati zgolj z varnostnega vidika, torej onemogočati begunski tok ter sprejemati samo tiste, ki dejansko potrebujejo zaščito,” pojasnjuje mag. David Brozina, generalni direktor Direktorata za zadeve EU pri Ministrstvu za zunanje zadeve.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan vidi sogovornika v predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju. “Ampak Juncker lahko pač samo nekaj predlaga, to pa morajo potrditi države članice in evropski parlament. Juncker nima takšne moči, kot jo ima Erdogan,” še pravi mag. David Brozina.
“Vse je odvisno od Turčije. Če ne izpolni pogojev je vprašanje, ali bomo države članice vztrajale in vizne deliberalizacije ne bomo potrdile.”
Prva država, ki ščiti zunanjo mejo EU je Grčija in od nje je odvisno koliko bo sposobna opraviti to nalogo. “Računamo, da bo Grčija okrepila svoje aktivnosti. Da bo tudi z našo pomočjo sposobna izvajati projekt. Vendar se pojavljajo težave. Ena izmed njih je operativna nepripravljenost grških oblasti. Treba se je zavedati, da lahko v zelo kratkem obdobju pride zelo veliko število beguncev, da bi vzpostavili učinkovit sistem, pa je potrebnega veliko več časa.”
“Edini način, da begunec iz Turčije pride v EU je, da se prijavi pri visokem komisariatu za begunce in se postavi na listo tistih, ki bodo preseljeni iz centrov v Turčiji v EU.”
“Velik del odgovornosti nosijo begunci sami,” pravi mag. David Brozina in dodaja, da je treba upoštevati tudi faktor, “da več kot 90 odstotkov ljudi, ki so bili v migrantskem toku, ne želi ostati v Grčiji niti v nobeni balkanski državi. Želijo v točno specifičen del EU. To je problem, s katerim se soočamo.”
Brozina dodaja, da tudi takrat, ko so se dogovarjali, da bi si “razdelili” begunce in da bi vsaka država dosegla določeno kvoto, ta projekt ni stekel, ker begunci enostavno niso želeli sodelovati: “Niso hoteli na Portugalsko ali v Luksemburg, ki je najbogatejša država v Evropi, niso hoteli na Poljsko in v Baltske države. Vse omenjene države so bile pripravljene sprejeti begunce, ampak vsi želijo samo v tistih pet osnovnih držav: Belgija, Nizozemska, Švedska, Nemčija in Avstrija. In seveda te države so zapolnile kapacitete. Težko Evropska unija prevzame odgovornost, če begunci ne pristanejo na to, da je Unija kot celota varna za njih.”
Že kar nekaj časa vroča tema na tehnološko znanstvenem področju je nova generacija mobilnega omrežja, tako imenovani 5G. Tema se je kmalu pojavila v javnem prostoru in predvsem za nekatere postala precej pereča. Kaj prinaša nova generacija mobilnega omrežja, kateri strahovi so odveč in kdaj ga lahko pričakujemo v Sloveniji?
Obetal se nam je nov korak pri urejanju stanovanjske problematike. Osnutek novega stanovanjskega zakona je bil pripravljen, prinašal je nove ukrepe, ki naj bi med drugimi zagotovili tudi več javnih najemnih stanovanj in možnost nakupa pod ugodnejšimi pogoji. Z včerajšnjim odstopom premiera so se ustavile tudi vse aktivnosti z zakonom, zato so na ministrstvu za okolje in prostor odpovedali tudi današnjo udeležbo v Vročem mikrofonu. O smernicah stanovanjske politike z gostjo Mašo Hawlina, članico Zadrugatorja in Inštituta za študije stanovanj in prostora, ki je del Mreže Stanovanja za vse, Boris Žgajnar.
Urad za makroekonomske analize in razvoj Sloveniji za letos napoveduje 2,8-odstotno gospodarsko rast. Kljub ohlajanju v uradu ugotavljajo, da se je zasebna poraba v začetku zadnjega četrtletja leta 2019 sicer še naprej krepila, povečal se je tudi promet s stanovanji. Kakšni izzivi pa našo državo čakajo v letu brexita in ameriških predsedniških volitev? Kako velik vpliv bo na konkurenčnost gospodarstva imelo zvišanje minimalne plače? Imamo odgovore na vse bolj žgočo problematiko staranja prebivalstva? Na ta in druga vprašanja bo pred vročim mikrofonom Vala 202 odgovarjala direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš. FOTO: MMC RTV SLO
Do decembra 2021 so vse lokalne skupnosti v Sloveniji dolžne vizijo svojega prostorskega razvoja opredeliti z občinskim prostorskim načrtom (OPN). V Mestni občini Koper se je nabralo že več kot sedem tisoč pobud občanov. Ena od iniciativ za razvoj prostora je Automatik delovišče, skupina 20 akterjev z različnih področij, ki si prizadevajo za med seboj povezan razvoj mesta in ustanovitev neodvisnega urbanističnega sveta. Deloval bi kot mediator v povezavi z županom, mestnim urbanistom in javnostjo. Foto: Miran Kambič
Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar je kritični opazovalec slovenskega prehranskega trga. Že dolgo opozarja, da nekritično kupujemo hrano s kakovostnega dna, edina zahteva potrošnika je ceneje, v akciji, s popustom. Kakšno hrano uvažamo, kaj se znajde na policah, v kakšni kondiciji je slovensko kmetijstvo, bomo zaradi slabe hrane v prihodnje manj zdravi? Foto: Srdjan Zivulovic/Bobo
Družba, v kateri živimo, zapoveduje uspeh in nenehno zadovoljstvo, ustvarja individualiste in deloholike, neguje strah in razvija tesnobne posameznike. Ali družba s svojimi zahtevami vpliva tudi na porast duševnih motenj? Opozarjamo tudi na podcenjevanje stresa, iščemo razloge, ki peljejo v izgorelost, anksioznost in depresijo ter predstavljamo orodja, ki lajšajo pot iz primeža teh težav. Danila Hradil Kuplen gosti psihologinjo Evo Boštjančič, ustanoviteljico društva DAM Emanuelo Malačič Kladnik, učiteljico joge Tino Košir ter psihiatre in psihoterapevte Mojco Zvezdano Dernovšek, Boruta Škodlarja in Mirana Možino.
Na današnji dan pred sto leti ni bil torek, ampak sreda. 9.00 dopoldne, v zbornični dvorani Deželnega dvorca so se gnetli študentje in ko je za kateder stopil predavatelj, tedaj 29-leten Fran Ramovš, je zavladala tišina. Ta trenutek oziroma ta dan uradno štejemo za začetek Univerze v Ljubljani. Po sto letih obstoja pa se je univerza znašla v položaju, ko si znova postavlja ključna vprašanja o svoji vlogi v družbi. Po eni strani se lahko pohvali z izjemnimi raziskovalnimi dosežki, po drugi strani pa se spopada z notranjimi aferami. O začetkih ljubljanske univerze, njeni stoletni poti in pogledu v prihodnost pa v današnjem Vročem mikrofonu, ki sta ga pripravila Gašper Andrinek in Maja Ratej.
Kanalizacijski vod čez vodovarstveno območje, kopičenje in sežiganje odpadkov, podnebna kriza in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, poplave, fracking, pomanjkanje stanovanj … Vprašanj za ministra za okolje in prostor ni zmanjkalo. Simon Zajc je bil sogovornik pred vročim mikrofonom.
November, kolikor ga je še ostalo, bo v Sloveniji zelo medijsko obarvan. V četrtek se začenja festival kakovostnih medijskih vsebin Naprej/Forward, ki ga pripravlja Društvo novinarjev, namenjen je novinarjem, medijskim ustvarjalcem, strokovnjakom in širši javnosti, konec naslednjega tedna bo v Ljubljani mednarodna konferenca o kakovostnem novinarstvu, ki jo v sodelovanju s Svetom Evrope organizira Ministrstvo za kulturo. V okviru medija Pod črto pa poteka preiskovalni projekt o medijskem lastništvu. Kaj so ugotovili pri analizi občinskih in strankarskih medijev ter političnih tednikov odgovarja Taja Topolovec, direktorica in soustanoviteljica medija Pod črto.
Pri nakupu mobilnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se je že do zdaj kupcem zaračunavalo denarno nadomestilo, ki naj bi se razdeljevalo med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. To nadomestilo zadnjih deset let ni bilo regulirano, čeprav zakon to določa. Za zbiranje in razdeljevanje tako zbranih nadomestil bo odslej skrbela kolektivna organizacija Kopriva, ki je julija letos pridobila dovoljenje za upravljanje te pravice. Kako se bo z zbranimi nadomestili upravljalo v prihodnosti in kam so izpuhtela sredstva za ustvarjalce, ki naj bi v zadnjih desetih letih presegla 10 milijonov evrov?
Anja Hlača Ferjančič in Tadej Košmrlj sta v slabih 30 minut ujela nekaj več kot 30 let berlinske zgodovine. Z berlinskim zidom so povezane številne usode, čez noč je ločil družine in presekal povezave, v svoji nesmiselnosti pa je vztrajal kar 28 let, vse do 9. novembra 1989 Kaj odmeva 30 let po njegovem padcu, kako združeno mesto gradi svojo identiteto?
Eden od ciljev predloga novega stanovanjskega zakona, ki je prejšnji teden prišel v javno obravnavo, se glasi: varstvo etažnih lastnikov pred upravniki. Po predlogu bi upravnikom večstanovanjskih stavb prenehale pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki bi jih nadomestili petletni mandati. Upravniki bi bili vpisani v javni register. Bi se jih po novem dalo lažje ali težje zamenjati? Če bi zakon stopil v veljavo, koliko upravnikov bi izpolnjevalo njegove kriterije? Zakaj zakon ne predvideva zavarovanja poklicne odgovornosti upravnika? Ali se bodo zaradi zakona podražile upravniške storitve? V Vročem mikrofonu bomo soočili tri strani: etažne lastnike, upravnike in državo. Maji Derčar so se v studiu pridružili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjan Udovič in predstavnik Združenja etažnih lastnikov Slovenije Iko Mayr. foto: Pixabay.com
Zdravko Počivalšek o Gorenju, Magni, Adrii Airways, možnostih za novo letalsko podjetje, turističnem holdingu in SMC
Kaj se premika na slovenskem nepremičninskem trgu? Na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin so objavljeni predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. Res veste, koliko je vredna vaša hiša in zakaj je sorodnikovo stanovanje v mestu veliko dražje? Kaj v zvezi z množičnim vrednotenjem nepremičnin vas zanima, skrbi? Na vprašanja je odgovarjal Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje na GURS.
Novinarji so družbi sposobni nastavljati ogledalo, če se tudi sami kdaj postavijo predenj. Kaj kaže ogledalo slovenskim medijem v tokratnem Vročem mikrofonu odgovarja Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije. Novodobno novinarstvo zaznamujejo prekarnost, velike težave redno zaposlenih, pritiski, neodgovorni lastniki, koncentracija medijev, združevanje morda nezdružljivega, komercializacija, izgubljanje vsebine, tabloidizacija, krčenje novinarskih kolektivov, povečevanje pritiska na novinarje in rasti obsega dela, ki vpliva na slabšo kakovost novinarskih izdelkov. Vse to tudi večkrat izpostavlja Petra Lesjak Tušek, ki je pretekli teden že drugič prejela zaupanje članic in članov Društva novinarjev Slovenije in vnovič zasedla predsedniško funkcijo. Ob prvi izvolitvi je dejala, da jo skrbijo prestrašeni, apatični in celo nesolidarni novinarji.
Enega največjih uspehov je na letošnjih evropskih volitvah dosegla poslanska skupina Zelenih. Svoj položaj je izboljšala za 24 poslanskih mandatov glede na prejšnje volitve. Kaj je bilo ključno pri tem, da so se Zeleni povzpeli na četrto mesto v Evropskem parlamentu, zakaj jim v vzhodni Evropi še vedno ne uspeva in kaj bo z njimi po brexitu? Sogovorniki: Ska Keller, Magid, Molly Scott Cato, Terry Reintke, Mikulaš Peksa in Luka Robida.
Ali želite, da vam pošiljamo sms sporočila? Na to vprašanje je naš poslušalec ob vpisovanju v knjižnico odgovoril pritrdilno. Čez nekaj časa je dobil račun svojega operaterja, na katerem je opazil, da je podjetje 7S izvedlo storitev za 15 centov. Ker je bil naveden tudi datum storitve, je pobrskal po telefonu in opazil, da je takrat dobil sporočilo s številke 3939, v katerem ga knjižnica obvešča, da mu kmalu poteče rok izposoje za knjige. Hkrati je opazil, da je z iste številke pred dvema mesecema dobil tudi obvestilo o pregledu pri specialistu, a za to obvestilo ni plačal. Za kakšno pošiljanje sporočil gre, je zanimalo poslušalca, ki se ni spomnil, da bi ga v knjižnici ob vpisu kdo opozoril, da je storitev obveščanja s sms-ji plačljiva … Razmišljal je še, kako so zaščiteni njegovi osebni podatki, do katerih imata očitno dostop tudi posrednik, operater … in morda še kdo …
Uvedba dodatka za delovno aktivnost leta 2012 naj bi motivirala iskalce zaposlitve. Koliko ljudi bo načrtovana ukinitev dodatka za delovno aktivnost potisnila še globlje v revščino in socialno izključenost? Koliko bo med njimi enostarševskih družin? So za prejemnike denarne socialne pomoči, ki so več let izključeni s trga dela, na mizi sploh kakšne alternative? To je nekaj vprašanj, ki jih bomo pred razpravo o noveli zakona o socialno-varstvenih prejemkih v parlamentarnem odboru zastavili Valentini Vehovar s pristojnega ministrstva.
Snovi pri predmetih v osnovni šoli je prevec, še posebno matematike v prvem triletju, je prepricana Alenka Knez, inženirka strojništva in upokojena uciteljica strokovnih predmetov na trboveljski srednji tehniški šoli. Razlaga je za otroke prevec abstraktna, ne zajema življenjskih izkušenj, premalo je utrjevanja in premalo ustrezne motivacije, ugotavlja. Na portalu S.O.S. šola, ki ga je ustanovila, pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki, staršem pa svetuje, kako lahko tudi sami naredijo korak v pravo smer.
Neveljaven email naslov