Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rio pred olimpijskimi igrami

02.08.2016

Iz Ria de Janeira prihajajo novice o nedokončanih delih ter gospodarski in politični krizi. Zato ne preseneča strah, da bodo olimpijske igre polomija. A Rio ne bo prvič gostil velikega mednarodnega dogodka. Zadnje svetovno prvenstvo v nogometu je dokaz, da so Brazilci dobri gostitelji. Tako meni novinar Mario Magalhaes. Igralka in humoristka Marcela Tavares pa obiskovalce čudovitega mesta v odmevnem “Preživetvenem vodniku” vendarle opozarja, da bodo težave na vsakem koraku.

Slabo voljo pred pričetkom iger pripisujejo brazilskemu kompleksu manjvrednosti

V nedeljo sta se na ulicah brazilskih mest spet zbirali dve skupini protestnikov, ki podpirajo ali umaknjeno predsednico Dilmo Rousseff ali njeno dokončno razrešitev. Postopek naj bi bil končan avgusta. Politična kriza pa ni edini razlog za skrb pred petkovim odprtjem olimpijskih iger.

Tekmovališča naj bi bila v celoti pripravljena, zapleta pa se v olimpijski in medijski vasi. Po težavah Avstralcev so se nad razmerami na ves glas pritoževali tudi Kitajci. Župan Ria Eduardo Paes se na skuša kritike odzivati s humorjem. Avstralcem je obljubil kenguruja, da bi se počutili bolje.

Vsaj komarji ne ropajo

Novinar Mario Magalhães razlaga, da Brazilci že tradicionalno trpijo za manjvrednostnim kompleksom in da so tudi tokrat ponižno prepričani, da bo šlo vse narobe:

A svetovno prvenstvo v nogometu leta 2014 je dokaz, da je tak strah neutemeljen. Bil sem na štirih svetovnih prvenstvih in Brazilija je organizirala najboljšega. Tudi olimpijske igre imajo vse pogoje, da bodo uspešne.

Na težave Ria de Janeira je v odmevnem Preživetvenem vodniku opozorila brazilska igralka in humoristka Marcela Tavares. Posnetek s 5 milijoni ogledov je naletel na različne odzive. Nekateri se smejijo, drugi užaljeno jezijo na blatenje Brazilije pred tako velikim dogodkom.

Marcela med drugim razlaga, da je javni promet zanič in neučinkovit, da te lahko oropajo na vsakem koraku, da je voda v Riu izjemno onesnažena: “Na srečo pa se komarji še niso naučili ropati.

Čeprav je njen nastop neizprosen, opozarja na resnične težave mesta.

Kakšna je potreba za igrišče za golf v Riu de Janeiru? Ni je. Enako je bilo s stadioni za nogometno prvenstvo. Zgradili so stadione, na primer v Manausu, ki jih danes le redko uporabljajo. Veliko denarja je bilo porabljenega povsem brez potrebe, pri čemer so se nekateri še okoristili. Objekt, ki bi moral stati milijon, na koncu stane 10 milijonov. Bog ve, zakaj.”

Ker je v Braziliji zima, v Riu pa zelo malo padavin, komarji prenašalci nimajo pogojev za razmnoževanje. Zika tako ne predstavlja več resne zdravstvene grožnje. Ta hip je veliko večja verjetnost, da se bo z virusom okužil človek na Floridi kot v Riu de Janeiru.

Onesnaženje je največja sramota mesta

Mesto je v okviru olimpijskega projekta obljubilo, da bo rešilo onesnaženje zaliva Guanabara. Magalhães razlaga, da bodo jadralci tekmovali v zelo umazani vodi.

Ni pa res, da je zelo onesnažena tudi voda na plažah. Nekateri pišejo, da se tja zliva kanalizacija. To ne drži.”

Vse kaže, da je mesto zamudilo izjemno priložnost za ustvarjanje boljših življenjskih razmer, a prezgodaj je še za ocene, ali bodo igre mestu koristile ali ne. Rio ima po novem hitre koridorje za avtobuse, mestno železnico ter nov tunel in novo linijo metroja. V nedavni raziskavi so ljudje sicer menili, da igre prinašajo več slabega kot dobrega.

Rio zna gostiti mednarodne dogodke

Rio de Janeiro je gostil podnebno konferenco Združenih narodov, panameriške igre, svetovno prvenstvo v nogometu in svetovni dan mladih. Ob tovrstnih dogodkih oblasti poostrijo varnostni nadzor.

Problem pa nastane, ko se veliki dogodki končajo. Še nikoli pa ni bilo na ulicah toliko varnostnih sil kot v času teh olimpijskih iger.

Razprodane so nogometne tekme

Nogomet je najbolj priljubljen šport v Braziliji, zato je bilo v času nogometnega prvenstva čutiti več navdušenja. Domačini od olimpijskih iger ne pričakujejo veliko, odkrito pa računajo na zlato v nogometu. Brazilija je osvojila 5 naslovov svetovnih prvakov, nikoli pa olimpijskega zlata.

Največ pričakujemo od nogometašev, tudi zato, ker bo večina držav igrala brez ključnih igralcev. Brazilija pa ima ekipo najboljših nogometašev. Igral bo tudi Neymar. Zelo verjetno je, da bo Brazilija v nogometu osvojila zlato. Vse tekme brazilske reprezentance na stadionu Maracanã so razprodane.


Vroči mikrofon

1260 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Rio pred olimpijskimi igrami

02.08.2016

Iz Ria de Janeira prihajajo novice o nedokončanih delih ter gospodarski in politični krizi. Zato ne preseneča strah, da bodo olimpijske igre polomija. A Rio ne bo prvič gostil velikega mednarodnega dogodka. Zadnje svetovno prvenstvo v nogometu je dokaz, da so Brazilci dobri gostitelji. Tako meni novinar Mario Magalhaes. Igralka in humoristka Marcela Tavares pa obiskovalce čudovitega mesta v odmevnem “Preživetvenem vodniku” vendarle opozarja, da bodo težave na vsakem koraku.

Slabo voljo pred pričetkom iger pripisujejo brazilskemu kompleksu manjvrednosti

V nedeljo sta se na ulicah brazilskih mest spet zbirali dve skupini protestnikov, ki podpirajo ali umaknjeno predsednico Dilmo Rousseff ali njeno dokončno razrešitev. Postopek naj bi bil končan avgusta. Politična kriza pa ni edini razlog za skrb pred petkovim odprtjem olimpijskih iger.

Tekmovališča naj bi bila v celoti pripravljena, zapleta pa se v olimpijski in medijski vasi. Po težavah Avstralcev so se nad razmerami na ves glas pritoževali tudi Kitajci. Župan Ria Eduardo Paes se na skuša kritike odzivati s humorjem. Avstralcem je obljubil kenguruja, da bi se počutili bolje.

Vsaj komarji ne ropajo

Novinar Mario Magalhães razlaga, da Brazilci že tradicionalno trpijo za manjvrednostnim kompleksom in da so tudi tokrat ponižno prepričani, da bo šlo vse narobe:

A svetovno prvenstvo v nogometu leta 2014 je dokaz, da je tak strah neutemeljen. Bil sem na štirih svetovnih prvenstvih in Brazilija je organizirala najboljšega. Tudi olimpijske igre imajo vse pogoje, da bodo uspešne.

Na težave Ria de Janeira je v odmevnem Preživetvenem vodniku opozorila brazilska igralka in humoristka Marcela Tavares. Posnetek s 5 milijoni ogledov je naletel na različne odzive. Nekateri se smejijo, drugi užaljeno jezijo na blatenje Brazilije pred tako velikim dogodkom.

Marcela med drugim razlaga, da je javni promet zanič in neučinkovit, da te lahko oropajo na vsakem koraku, da je voda v Riu izjemno onesnažena: “Na srečo pa se komarji še niso naučili ropati.

Čeprav je njen nastop neizprosen, opozarja na resnične težave mesta.

Kakšna je potreba za igrišče za golf v Riu de Janeiru? Ni je. Enako je bilo s stadioni za nogometno prvenstvo. Zgradili so stadione, na primer v Manausu, ki jih danes le redko uporabljajo. Veliko denarja je bilo porabljenega povsem brez potrebe, pri čemer so se nekateri še okoristili. Objekt, ki bi moral stati milijon, na koncu stane 10 milijonov. Bog ve, zakaj.”

Ker je v Braziliji zima, v Riu pa zelo malo padavin, komarji prenašalci nimajo pogojev za razmnoževanje. Zika tako ne predstavlja več resne zdravstvene grožnje. Ta hip je veliko večja verjetnost, da se bo z virusom okužil človek na Floridi kot v Riu de Janeiru.

Onesnaženje je največja sramota mesta

Mesto je v okviru olimpijskega projekta obljubilo, da bo rešilo onesnaženje zaliva Guanabara. Magalhães razlaga, da bodo jadralci tekmovali v zelo umazani vodi.

Ni pa res, da je zelo onesnažena tudi voda na plažah. Nekateri pišejo, da se tja zliva kanalizacija. To ne drži.”

Vse kaže, da je mesto zamudilo izjemno priložnost za ustvarjanje boljših življenjskih razmer, a prezgodaj je še za ocene, ali bodo igre mestu koristile ali ne. Rio ima po novem hitre koridorje za avtobuse, mestno železnico ter nov tunel in novo linijo metroja. V nedavni raziskavi so ljudje sicer menili, da igre prinašajo več slabega kot dobrega.

Rio zna gostiti mednarodne dogodke

Rio de Janeiro je gostil podnebno konferenco Združenih narodov, panameriške igre, svetovno prvenstvo v nogometu in svetovni dan mladih. Ob tovrstnih dogodkih oblasti poostrijo varnostni nadzor.

Problem pa nastane, ko se veliki dogodki končajo. Še nikoli pa ni bilo na ulicah toliko varnostnih sil kot v času teh olimpijskih iger.

Razprodane so nogometne tekme

Nogomet je najbolj priljubljen šport v Braziliji, zato je bilo v času nogometnega prvenstva čutiti več navdušenja. Domačini od olimpijskih iger ne pričakujejo veliko, odkrito pa računajo na zlato v nogometu. Brazilija je osvojila 5 naslovov svetovnih prvakov, nikoli pa olimpijskega zlata.

Največ pričakujemo od nogometašev, tudi zato, ker bo večina držav igrala brez ključnih igralcev. Brazilija pa ima ekipo najboljših nogometašev. Igral bo tudi Neymar. Zelo verjetno je, da bo Brazilija v nogometu osvojila zlato. Vse tekme brazilske reprezentance na stadionu Maracanã so razprodane.


16.09.2020

Za nasilje ne krivim policije, ampak evropski sistem

Policija ob južni meji v sodelovanju z vojsko in s pomočjo sodobne tehnologije išče prebežnike. Ljudje se pri prebijanju skozi rezilno žico pogosto porežejo, zato jim morajo policisti in policistke nuditi tudi prvo pomoč. Turistični delavci, kljub turističnim bonom, ki so reševali sezono, večinoma ne odobravajo rezilne žice ob Kolpi. Lokalno prebivalstvo ne vidi veliko prebežnikov, že dalj časa pa ni videlo tudi varde, ki jim vzbuja nelagodje.


15.09.2020

Šole, žarišča okužb?

V prvih dveh tednih pouka so okužbe z novim koronavirusom potrdili v več šolah, tako pri učencih kot pri učiteljih. Nekateri zato ostajajo doma in pouk nadaljujejo na daljavo, drugi hodijo v šolo in se spopadajo s številnimi omejitvami. Komu koristijo, kako uspešno jih šole lahko izvajajo z omejenimi kadri in koliko je okrnjen učni proces? Pojasnjuje Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.


09.09.2020

Križi in težave z brezstičnim plačevanjem napitnin

Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?


08.09.2020

Goran Lukić: Čas pandemije je pospešil izkoriščanje nove vrste

Hitra nezakonita odpuščanja, izkoriščanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa, pomanjkanje delavcev iz tujine, čezmerno delo tistih, ki so tukaj, psihični pritisk, pretrgane družinske vezi. Telefoni v Delavski svetovalnici pregorevajo. O tem, kaj se dogaja pod površino na trgu dela po strmem padcu gospodarstva zaradi protikoronskih ukrepov, o tem, se je Goraz Rečnik pogovarjal z Goranom Lukićem.


01.09.2020

Šola je namenjena tudi zmanjševanju razlik med otroki

Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora. S kakšno popotnico danes vstopajo v novo šolsko leto predvsem tisti, ki jim šola povzroča stiske in težave? Jana Vidic je v Vročem mikrofonu gostila klinično psihologinjo dr. Matejo Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.


18.08.2020

Tanja Muha, direktorica Akosa

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je objavila informativni memorandum za podelitev frekvenc. Kako bo agencija zagotavljala učinkovito konkurenco med ponudniki prizemnih sistemov, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve? Kako na to vpliva listina o varnosti omrežij 5G, ki so jo podpisale Slovenija in Združene države Amerike? Pogovor z direktorico AKOSA mag. Tanjo Muha.


14.07.2020

ŠOU must go on (pa "er-eš" tudi)*

Letos se zaradi zdravstvene krize najrazličnejši letni proračuni še težje oblikujejo kot po navadi. Tudi letni finančni razrez Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ni izjema. Študentski parlament je prejšnji četrtek sicer v drugem branju sprejel popravljeno inačico, ki pa je številne hudo razočarala, nekatere pa celo postavila pred zid. Nenadoma se je med zavodi, ki delujejo v okviru ljubljanskega ŠOU, pred nerešljivo uganko znašel Radio Študent, še lani ob polstoletnici delovanja tako čislana radijska postaja posebnega pomena. Letos pa kljub apriornemu zategovanju pasu vseh sodelavcev zaradi koronakrize Radio Študent z dodeljenimi sredstvi ne bo obdržal glave nad vodo. *ŠOU mora naprej (pa RŠ tudi)


30.06.2020

Kam sta izginila študentski upor in kritičnost?

Študentje zgodovinsko veljajo za upornike, generatorje sprememb, borce za pravičnost in človekove pravice. Zadnja leta se zdi, da je ost organizirane študentske kritike, ki jo še vedno morda preveč romantiziramo z legendarnim uporom leta 1968, popolnoma zamrla. Tudi med epidemijo so bile študentske organizacije praktično nevidne, druge interesne skupine so jih popolnoma preglasile, študente je pogrešati v javnih razpravah, ponujajo zelo malo res prebojnih konceptov, alternativnih pogledov na razvoj in prihodnost Slovenije. Kje so razlogi za pasivnost in zakaj niso slovenski študenti v prvih vrstah aktivnega državljanstva?


23.06.2020

Letalski promet potrebuje umetno dihanje in masažo srca

Ker potrebujemo dobre zračne povezave s svetom, preverjamo prebujanje in oživljanje letalskega prometa v Sloveniji, sprašujemo, kako ambiciozno bo pri tem sodelovala država, če bo pomagala letališčem in organizirano spodbujala tuje letalske družbe, da pridejo k nam … Kako žive in uresničljive so pobude o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika? Na vprašanja Tatjane Pirc odgovarjajo: Simon Zajc, ministrstvo za gospodarstvo, Aleš Mihelič, ministrstvo za infrastrukturo, Zmago Skobir, Fraport Slovenija.


09.06.2020

(Ne)spremenjene razmere na trgu dela po epidemiji

O (ne) spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji bomo razmišljali s profesorico sociologije dela dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bomo v bodoče več delali od doma? Kaj se lahko spremeni na prekariziranem trgu dela? Kaj pomenijo trenutni ukrepi za reševanje zaposlenosti in gospodarstva?


02.06.2020

Niti v sanjah si nismo predstavljali, da bo tako hudo

Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.


26.05.2020

Več Evrope, toda kakšne?

Poleg zdravstvene krize zaradi koronavirusa, se zdi, da Evropsko unijo in njene države članice veliko bolj pestijo druge krize, ki so se sicer nakazovale še preden se je novi koronavirus razpasel po stari celini. Dejstvo je, da se je evropski projekt znašel pred novimi izzivi. Čeprav se zdi, da je v ospredju zgolj gospodarska kriza, Evropsko unijo globoko načenja tudi kriza demokracije in vladavine prava. Najmočnejši voditelji držav Evropske unije v zadnjih tednih ves čas opozarjajo na to, da države članice same ne bodo zmogle prebroditi prihajajoče krize. Želijo si več Evrope, toda kakšne? V kateri smeri naj gre evropska demokracija in njena pravna ureditev? Sogovorniki: prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, red. prof. dr. Marko Pahor, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, in Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja.


19.05.2020

Odprtje šol dalo več vprašanj, kot ponudilo odgovorov

O prvih ugotovitvah po odprtju šol so spregovorili predsednik Zveze ravnateljev OŠ Gregor Pečan, predstojnica območne enote Zavoda RS za šolstvo Ljubljana Miriam Stanonik in predsednica Zveze srednjih šol Fani Al Mansour.


05.05.2020

Samooskrba: Edina pot je pot povezovanja

V teh časih se njenega pomena vse bolj zavedamo. Leta 1970 je bila splošna stopnja prehranske samooskrbe pri nas več kot sedemdesetodstotna, leta 2008 le še petdesetodstotna in se še naprej manjša. Ali nas mora skrbeti in kakšna je rešitev?


28.04.2020

UTD ne sme rušiti občutka pravičnosti

Ideja, da bi država državljanom brezpogojno zagotavljala temeljni dohodek za najosnovnejše preživetje, v teoriji živi že vsaj nekaj stoletij, prelomnico v nam bližji zgodovini pa predstavlja leto 1986, ko je na kongresu v Belgiji skupina raziskovalcev ustanovila Evropsko mrežo za temeljni dohodek. Prizadevanje za sprejetje tega ukrepa poteka na več koncih sveta, različne so tudi definicije, kaj univerzalni temeljni dohodek sploh je. Toda nekaj je zagotovo jasno: termin "temeljni dohodek", uporabljen v novi koronazakonodaji, nikakor ne pomeni, da smo univerzalni temeljni dohodek pri nas dejansko uvedli/dobili, pravi sociologinja dr. Valerija Korošec, ki idejo že dobrih 15 let zagovarja.


21.04.2020

Kaj za potrošnike pomeni morebitna uveljavitev vrednotnic

Tisti, ki so imeli pred krizo, ki jo je prinesel novi koronavirus, pri kateri od naših turističnih agencij že vplačano potovanje, se zadnje tedne gotovo sprašujejo, kakšna bo praksa. Bodo dobili povrnjen denar ali pa bodo dobili vrednotnico v enaki vrednosti za uveljavljanje, čemur je naklonjena tudi Evropska komisija. Prav to je tudi ena od tem v predlogu drugega protikoronskega zakona, v katerem se omenja tudi uveljavitev vrednotnic za odpovedane oziroma prestavljene turistične aranžmaje. Več o tem, kako bi vrednotnice, ki so za zdaj le predlog, funkcionirale v praksi sta povedala magistrica Helena Cvikl, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in pravi generalni sekretar pri Združenju turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević.


14.04.2020

Kako bodo obujali za dober mesec močno zastalo nenujno zdravstveno dejavnost?

Danes so se sprostili nekateri ukrepi v zdravstvu. Kako bodo nenujno zdravstveno dejavnost obujali v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem? S kakšnimi zaostanki se soočajo na onkološkem inštitutu? Kateri del zdravstva bo obujen kot zadnji?


10.03.2020

Varnostno-humanitarni izzivi politike Evropske unije

Nekaj več kot 100 dni je minilo od začetka vladanja novih voditeljev institucij Evropske unije. Zdi se kot, da se do zdaj poleg Brexita ni zgodilo nič pretresljivega, potem pa se je nad predsednico Evropske komisije Ursulo von der Layen in druščino razbesnela nekakšna nevihta s ključnimi besedami: novi koronavirus, Turčija in obupne razmere na grško-turški meji. Kakšno migracijsko politiko je razvijala Evropska unija, da je zdaj mejo s Turčijo še bolj zaprla, kje so v tej zgodbi begunci in migranti, ki so v Turčiji ujeti med vojnami na Bližnjem vzhodu in Grčijo, članico Evropske unije, kjer jih čakajo nehumane razmere? Kaj sploh še pomenijo mednarodni dogovori, konvencije in listine, če se o njih lahko samovoljno odloča država sama? Vroči mikrofon je pripravil Gašper Andrinek. Sogovornici: Mojca Širok in izr. prof. dr. Ana Bojinović Fenko


03.03.2020

Največja neznanka je Janez Janša

Pred potrjevanjem novega predsednika vlade v Državnem zboru s Tomažem Celestino komentiramo interese koalicijskih partnerjev v novi politični konstelaciji. Kaj je pretehtalo pri vzpostavitvi dialoga in kaj lahko od koalicijske pogodbe nove vlade pričakujemo v prihodnjih dveh letih? “Največja neznanka je Janez Janša. Njegova nepredvidljivost. Vsi čakamo trenutek, ko bo škorpijon začutil, da bi pičil žabo, ki ga nese čez vodo. Ali bo uspel zdržati.“ Foto: Bobo


18.02.2020

Peter Jenko, direktor FURS

Finančna uprava je lani pobrala za skoraj milijardo evrov davkov več kot leto prej. To je zlasti posledica dobrih gospodarskih razmer v prejšnjih letih. Na drugi strani pa vodstvo priznava, da je davčni dolg še vedno visok. Tudi sicer se kljub splošnemu dvigu ravni davčne kulture v Sloveniji najdejo taki, pri katerih iznajdljivost ne pozna meja, pa naj gre za oddajanje nepremičnin na črno ali skrivanje denarja na računih v tujini. Gost Vročega mikrofona je bil generalni direktor Finančne uprave Peter Jenko, z njim se je pogovarjal Rok Kužel.


Stran 18 od 63
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov