Že mesec dni je v javni razpravi predlog zakona o vajeništvu, ki so ga pripravili na ministrstvu za izobraževanje. Bistvo predloga je, da bi čez leto dni po desetletni prekinitvi pri nas vnovič zaživel vajeniški sistem šolanja za kar nekaj poklicev: med drugim za mizarja, kamnoseka, peka in mesarja. Vajenec bi po predlogu pol leta preživel v šoli, preostalo polovico leta pa bi pridobival praktična znanja pri delodajalcu. Odzivi na to so različni: mnenja delodajalcev, sindikatov in šolnikov se že razlikujejo glede statusa vajenca.

Kako postaviti učinkovit sistem vajeništva?

Že mesec dni je v javni razpravi predlog zakona o vajeništvu, ki so ga pripravili na ministrstvu za izobraževanje. Bistvo predloga je, da bi čez leto dni po desetletni prekinitvi pri nas vnovič zaživel vajeniški sistem šolanja za kar nekaj poklicev: med drugim za mizarja, kamnoseka, peka in mesarja.

Vajenec bi po predlogu pol leta preživel v šoli, preostalo polovico leta pa bi pridobival praktična znanja pri delodajalcu. Odzivi na to so različni: mnenja delodajalcev, sindikatov in šolnikov se že razlikujejo glede statusa vajenca.

Vajeniški sistem je v studiu pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Andreja Barle Lakota, svoja stališča so predstavili tudi drugi vpleteni.

Delodajalci menijo, da bi moral vajenec imeti status dijaka; sindikati in šolniki pa se zavzemajo za to, da bi imel status zaposlene osebe in posledično pravice, ki temu pripadajo. Razhajajo se tudi pri višini nagrad vajencu, pa tudi pri zaposlitvi vajenca po končanem vajeništvu pri delodajalcu. Sindikati in šolniki pravijo, da bi ga moral delodajalec zaposliti najmanj za določen čas, sicer se bo vajeništvo izrodilo v poceni delovno silo oziroma novo obliko prekariata.

Vajenci v podjetju, kjer opravljajo prakso, dobivajo plačo, in sicer tudi za tisto obdobje, ko so v šoli. Plače so zelo različne – od 300 pa do 1000 evrov na mesec, njihovo višino določata tip in težavnost dela. Podjetje prav tako krije vse stroške z opremo in materialom, ki jih vajenec potrebuje med praktičnim usposabljanjem v njem. Kritje socialnega in drugih oblik zavarovanja je obvezno in v enaki obliki, kot jo za redno zaposlene predpisuje nemška zakonodaja. To velja za celotno obdobje vajeništva, torej tudi tiste mesece, ki jih preživijo v šoli.  Kerstin Josupeit (Nemška podjetniška zbornica) o vajeništvu v Nemčiji