Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave

06.09.2016

Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.

Slovenija ni Hollywood, je resnična!

Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu kljub krizam kažejo zelo dobro: leta 2015  je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijarde turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.

Svetovna turistična organizacija je ob objavi rezultatov za lansko leto posebej poudarila, da so ti bolj “pomešani” kot prejšnja leta: “S tem smo želeli povedati, da tradicionalne turistične destinacije nimajo več monopola, vznikajo nove in nove destinacije. Na tem svetu skoraj ni več kraja, ki bi se lahko skril pred radovednostjo obiskovalcev. To smo imeli v mislih, ko smo napisali, da so podatki o turističnem obisku pomešani. Nekatere turistične destinacije se  vzpenjajo, druge padajo, skupno pa gremo vsi naprej. To je dejavnost, gibanje, ki ga zaznavamo zadnjih petnajst, dvajset let. Živimo v  obdobju potovanj. Če primerjamo: pred šestdesetimi leti je v tujino na leto potovalo 22 milijonov ljudi, danes pa milijarda 200 milijonov. To je ogromno. To je neverjetno!”

Marca je Rifai v Berlinu na podelitvi turistične nagrade, ki jo je dobila Slovenija na mednarodni turistični borzi, dejal, da mora vsak na svojem življenjskem potovanju obiskati Slovenijo, ker sicer ne bo vedel, kaj je zamudil. Rifai na Bledu občuduje jezero, gore, otok, grad in prvi jutranji pogled, ki je čudovit. “To ni Hollywood ali Disneyland, to je resnična stvar. Slovenija je nekaj posebnega, ves svet bi jo moral vsaj enkrat videti,« je nad našo deželo navdušen generalni sekretar Svetovne turistične organizacije.

Nekatere regije, države, destinacije so zmagovalke v globalnem turizmu: jugovzhodna Azija, Oceanija, Karibi, Severna Evropa, Srednja, Severna in Južna Amerika. Na čem temelji uspeh?

“Skušal bom analizirati ta pojav: nekaterim turističnim regijam gre leto ali dve dobro, drugim  boljše, slabše, ves turistični svet pa skupaj dela dobro. Ni regije, ki bi imela ves čas srečo, pa tudi take ne, ki bi imela kar naprej smolo. Na uspeh vplivajo ekonomski razlogi, naravne nesreče, krize … Vzemimo  Afriko: vrsto let smo v turizmu opažali rast, lansko leto je bilo slabše, zaradi ebole. Zdaj jim gre spet boljše. V turizmu ni večnih poražencev ali zmagovalcev. To je pomembno dejstvo, ki ga moramo vzeti v zakup. Zakaj gre neki destinaciji dobro, drugi slabo? Za to je veliko razlogov. Ljudje vam rečejo: imamo morje, modro nebo, kulturo, a pravi razlog je politična volja, ki ji sledijo institucije, zasebni sektor, ljudje. Če vlada zaupa v turizem, turizem postane pomemben za državo. Ni bistveno, kaj država premore, pomembno je, kaj narediš iz tistega, kar imaš. Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš … V to pa je treba vlagati in poskrbeti za promocijo.”

Ranljivost turizma

Turizem pa je tudi zelo ranljiv. In občutljiv, dodaja generalni sekretar Svetovne turistične organizacije Taleb Rifai. Lansko leto je več kot polovica turistov do destinacije pripotovala z letalom, drugi so se pripeljali po cesti, z železnico ali po vodi. Gospod Rifai je prepričan, da bi morali razmišljati o revitalizaciji železnice, podpirati razvoj rečnega in pomorskega prometa. Potovanje po celini ima po njegovem mnenju veliko prednosti, ker se ustavljamo, vidimo deželo, se srečujemo z domačini, vendar poudarja, da je letalski promet v turizmu še vedno najpomembnejši, najučinkovitejši in da je tudi prijazen okolju, čeprav ga je najlažje grajati. Pogledaš v nebo, vidiš bel dim, ki ga za seboj pušča letalo, in že pomisliš na onesnaževanje. A to ne drži, pravi Taleb Rifai, ki opozarja tudi na onesnaževanje, ki ga povzroča cestni prevoz.

“Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš …”

Naravne nesreče, bolezni, terorizem, nasilje ogrožajo turistični razvoj. 

“Ni mesta pod soncem, ki bi bilo imuno, nihče vam ne more zagotoviti popolne varnosti. Vsakemu in povsod se lahko zgodi. Tisti, ki trdi, da je njegova destinacija varna, se moti.  Vse  to je globalni izziv in rešitev je treba iskati na globalni, ne samo na nacionalni ravni. Če se pojavi kriza, nesreča, napad, če izbruhne bolezen, mora pomagati ves svet. Danes v sosedovi hiši, jutri se  lahko kaj podobnega zgodi tudi pri nas doma. Zato moramo sodelovati, takim območjem pomagati, ne pa jih izolirati. Ljudem v takih primerih ne govorimo, naj tja ne potujejo, temveč jih moramo spodbujati za ponovna potovanja v prizadete kraje, ki jim je treba pomagati, da spet lahko turistično zaživijo.

Pomislimo na kraje, kjer so bili teroristični napadi … če jih turisti ne bodo več obiskovali, bomo s tem kaznovali žrtev in nagradili agresorja. Točno to hočejo teroristi od nas, želijo uničiti kraj, ga izolirati, zasejati sovraštvo in postaviti zidove med nami. Zaradi tega moramo biti zelo previdni pri omejevanju potovanj in odnosu do območij, ki so bila prizadeta.”

Ne gre le za terorizem, pravi Rifai, ki  se je ob tem spomnil potresa v Ekvadorju. Poklical ga je pristojni minister in ga rotil, naj Ekvadorju svet pomaga, ker po potresu ni bilo turistov. Zato je pomoč sveta po nesrečah – v vseh pomenih -tako zelo pomembna.

Španija je vodilna turistična država, zato se je leta 1975 generalna skupščina Svetovne turistične organizacije odločila, da sedež organizacije iz Ženeve preseli v Madrid.

Podatki za leto 2016 kažejo, da bo turistično zelo uspešno. Kljub  varnostnim težavam, terorističnim napadom, nasilju, pa tudi kljub pojavu zike, ki je resna težava. Številke kažejo, da ljudje še vedno potujejo.

Kako nevarna je za turizem zika ?

“Vsaka zdravstvena zadeva je resna. Študije kažejo, da ljudje potujejo v nevarne, drage kraje, na območja, ki so težko dosegljiva, ne odpravijo pa se tja, kjer je nevarno za zdravje. Zato moramo biti previdni pri razširjanju sporočil o boleznih. S svetovno zdravstveno organizacijo in njenimi strokovnjaki  vsak dan izmenjujemo informacije.

Zdravstvene zadeve v Svetovni turistični organizaciji v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo obravnavajo zelo resno, ker to tudi so resne zadeve, zaradi katerih pa ni vedno treba prepovedovati potovanj na območja, kjer se bolezni pojavljajo, ampak je treba turistom predvsem posredovati verodostojne informacije in nasvete, ki jih je treba upoštevati, je povedal  Rifai, ki pravi, da je moč Svetovne turistične organizacije, ki jo vodi, odvisna od moči panoge, ki jo ta organizacija zastopa. Od moči globalnega turizma, torej.

Vsaka enajsta služba na svetu je povezana s turizmom, deset odstotkov  svetovnega BDP ustvarja turizem, turizem je izjemno pomemben za trgovino, širše gledano pa turizem povezuje ljudi, kulture, dokazano  je turizem eno najboljših orodij, s katerimi ustvarjamo okolje strpnosti in miru. Teroristi napadajo turistične cilje, ker turizem predstavlja prihodnost človeštva, turizem omogoča ljudem, da potujejo, se spoznavajo, spoštujejo različne kulture. Zadnjih sedem, osem let, odkar Rifai vodi Svetovno turistično organizacijo, opaža, da so se njen ugled, pomen in  verodostojnost zelo povečali. Ne le zaradi tega, ker organizacija deluje po svojih najboljših močeh, ampak zaradi tega, ker postaja turistični sektor tako pomemben.”

Taleb Rifai je med visokimi gosti, ki sodelujejo na blejskem strateškem forumu, pogovarjali se bodo tudi o turizmu in terorizmu. Kako podobni besedi, pa se tako zelo izključujeta, sva ugotavljala s sogovornikom: “Turizem in terorizem  – kot dan in noč, kot dobro in slabo.” Te sile teme, kot Rifai imenuje teroriste, ko nas zadenejo, vedo, zakaj prav tam, kjer nas najbolj boli, napadajo naš način življenja, napadajo našo pravico, da uživamo, napadajo vse, s čimer ustvarjamo boljši svet.


Vroči mikrofon

1262 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave

06.09.2016

Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.

Slovenija ni Hollywood, je resnična!

Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu kljub krizam kažejo zelo dobro: leta 2015  je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijarde turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.

Svetovna turistična organizacija je ob objavi rezultatov za lansko leto posebej poudarila, da so ti bolj “pomešani” kot prejšnja leta: “S tem smo želeli povedati, da tradicionalne turistične destinacije nimajo več monopola, vznikajo nove in nove destinacije. Na tem svetu skoraj ni več kraja, ki bi se lahko skril pred radovednostjo obiskovalcev. To smo imeli v mislih, ko smo napisali, da so podatki o turističnem obisku pomešani. Nekatere turistične destinacije se  vzpenjajo, druge padajo, skupno pa gremo vsi naprej. To je dejavnost, gibanje, ki ga zaznavamo zadnjih petnajst, dvajset let. Živimo v  obdobju potovanj. Če primerjamo: pred šestdesetimi leti je v tujino na leto potovalo 22 milijonov ljudi, danes pa milijarda 200 milijonov. To je ogromno. To je neverjetno!”

Marca je Rifai v Berlinu na podelitvi turistične nagrade, ki jo je dobila Slovenija na mednarodni turistični borzi, dejal, da mora vsak na svojem življenjskem potovanju obiskati Slovenijo, ker sicer ne bo vedel, kaj je zamudil. Rifai na Bledu občuduje jezero, gore, otok, grad in prvi jutranji pogled, ki je čudovit. “To ni Hollywood ali Disneyland, to je resnična stvar. Slovenija je nekaj posebnega, ves svet bi jo moral vsaj enkrat videti,« je nad našo deželo navdušen generalni sekretar Svetovne turistične organizacije.

Nekatere regije, države, destinacije so zmagovalke v globalnem turizmu: jugovzhodna Azija, Oceanija, Karibi, Severna Evropa, Srednja, Severna in Južna Amerika. Na čem temelji uspeh?

“Skušal bom analizirati ta pojav: nekaterim turističnim regijam gre leto ali dve dobro, drugim  boljše, slabše, ves turistični svet pa skupaj dela dobro. Ni regije, ki bi imela ves čas srečo, pa tudi take ne, ki bi imela kar naprej smolo. Na uspeh vplivajo ekonomski razlogi, naravne nesreče, krize … Vzemimo  Afriko: vrsto let smo v turizmu opažali rast, lansko leto je bilo slabše, zaradi ebole. Zdaj jim gre spet boljše. V turizmu ni večnih poražencev ali zmagovalcev. To je pomembno dejstvo, ki ga moramo vzeti v zakup. Zakaj gre neki destinaciji dobro, drugi slabo? Za to je veliko razlogov. Ljudje vam rečejo: imamo morje, modro nebo, kulturo, a pravi razlog je politična volja, ki ji sledijo institucije, zasebni sektor, ljudje. Če vlada zaupa v turizem, turizem postane pomemben za državo. Ni bistveno, kaj država premore, pomembno je, kaj narediš iz tistega, kar imaš. Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš … V to pa je treba vlagati in poskrbeti za promocijo.”

Ranljivost turizma

Turizem pa je tudi zelo ranljiv. In občutljiv, dodaja generalni sekretar Svetovne turistične organizacije Taleb Rifai. Lansko leto je več kot polovica turistov do destinacije pripotovala z letalom, drugi so se pripeljali po cesti, z železnico ali po vodi. Gospod Rifai je prepričan, da bi morali razmišljati o revitalizaciji železnice, podpirati razvoj rečnega in pomorskega prometa. Potovanje po celini ima po njegovem mnenju veliko prednosti, ker se ustavljamo, vidimo deželo, se srečujemo z domačini, vendar poudarja, da je letalski promet v turizmu še vedno najpomembnejši, najučinkovitejši in da je tudi prijazen okolju, čeprav ga je najlažje grajati. Pogledaš v nebo, vidiš bel dim, ki ga za seboj pušča letalo, in že pomisliš na onesnaževanje. A to ne drži, pravi Taleb Rifai, ki opozarja tudi na onesnaževanje, ki ga povzroča cestni prevoz.

“Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš …”

Naravne nesreče, bolezni, terorizem, nasilje ogrožajo turistični razvoj. 

“Ni mesta pod soncem, ki bi bilo imuno, nihče vam ne more zagotoviti popolne varnosti. Vsakemu in povsod se lahko zgodi. Tisti, ki trdi, da je njegova destinacija varna, se moti.  Vse  to je globalni izziv in rešitev je treba iskati na globalni, ne samo na nacionalni ravni. Če se pojavi kriza, nesreča, napad, če izbruhne bolezen, mora pomagati ves svet. Danes v sosedovi hiši, jutri se  lahko kaj podobnega zgodi tudi pri nas doma. Zato moramo sodelovati, takim območjem pomagati, ne pa jih izolirati. Ljudem v takih primerih ne govorimo, naj tja ne potujejo, temveč jih moramo spodbujati za ponovna potovanja v prizadete kraje, ki jim je treba pomagati, da spet lahko turistično zaživijo.

Pomislimo na kraje, kjer so bili teroristični napadi … če jih turisti ne bodo več obiskovali, bomo s tem kaznovali žrtev in nagradili agresorja. Točno to hočejo teroristi od nas, želijo uničiti kraj, ga izolirati, zasejati sovraštvo in postaviti zidove med nami. Zaradi tega moramo biti zelo previdni pri omejevanju potovanj in odnosu do območij, ki so bila prizadeta.”

Ne gre le za terorizem, pravi Rifai, ki  se je ob tem spomnil potresa v Ekvadorju. Poklical ga je pristojni minister in ga rotil, naj Ekvadorju svet pomaga, ker po potresu ni bilo turistov. Zato je pomoč sveta po nesrečah – v vseh pomenih -tako zelo pomembna.

Španija je vodilna turistična država, zato se je leta 1975 generalna skupščina Svetovne turistične organizacije odločila, da sedež organizacije iz Ženeve preseli v Madrid.

Podatki za leto 2016 kažejo, da bo turistično zelo uspešno. Kljub  varnostnim težavam, terorističnim napadom, nasilju, pa tudi kljub pojavu zike, ki je resna težava. Številke kažejo, da ljudje še vedno potujejo.

Kako nevarna je za turizem zika ?

“Vsaka zdravstvena zadeva je resna. Študije kažejo, da ljudje potujejo v nevarne, drage kraje, na območja, ki so težko dosegljiva, ne odpravijo pa se tja, kjer je nevarno za zdravje. Zato moramo biti previdni pri razširjanju sporočil o boleznih. S svetovno zdravstveno organizacijo in njenimi strokovnjaki  vsak dan izmenjujemo informacije.

Zdravstvene zadeve v Svetovni turistični organizaciji v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo obravnavajo zelo resno, ker to tudi so resne zadeve, zaradi katerih pa ni vedno treba prepovedovati potovanj na območja, kjer se bolezni pojavljajo, ampak je treba turistom predvsem posredovati verodostojne informacije in nasvete, ki jih je treba upoštevati, je povedal  Rifai, ki pravi, da je moč Svetovne turistične organizacije, ki jo vodi, odvisna od moči panoge, ki jo ta organizacija zastopa. Od moči globalnega turizma, torej.

Vsaka enajsta služba na svetu je povezana s turizmom, deset odstotkov  svetovnega BDP ustvarja turizem, turizem je izjemno pomemben za trgovino, širše gledano pa turizem povezuje ljudi, kulture, dokazano  je turizem eno najboljših orodij, s katerimi ustvarjamo okolje strpnosti in miru. Teroristi napadajo turistične cilje, ker turizem predstavlja prihodnost človeštva, turizem omogoča ljudem, da potujejo, se spoznavajo, spoštujejo različne kulture. Zadnjih sedem, osem let, odkar Rifai vodi Svetovno turistično organizacijo, opaža, da so se njen ugled, pomen in  verodostojnost zelo povečali. Ne le zaradi tega, ker organizacija deluje po svojih najboljših močeh, ampak zaradi tega, ker postaja turistični sektor tako pomemben.”

Taleb Rifai je med visokimi gosti, ki sodelujejo na blejskem strateškem forumu, pogovarjali se bodo tudi o turizmu in terorizmu. Kako podobni besedi, pa se tako zelo izključujeta, sva ugotavljala s sogovornikom: “Turizem in terorizem  – kot dan in noč, kot dobro in slabo.” Te sile teme, kot Rifai imenuje teroriste, ko nas zadenejo, vedo, zakaj prav tam, kjer nas najbolj boli, napadajo naš način življenja, napadajo našo pravico, da uživamo, napadajo vse, s čimer ustvarjamo boljši svet.


23.11.2021

Reportaža s covidnega intenzivnega oddelka: "Upajmo, da bo prej konec epidemije kot naše volje do dela!"

Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let.


17.11.2021

Ocena izkupička podnebne konference v Glasgowu

Kako vroč bo naš planet do konca stoletja? Na končani podnebni konferenci v Glasgowu so delegati z vsega sveta sprejeli zaveze, ki predstavljajo napredek v boju proti podnebnim spremembam. A kako velik napredek, so bili cilji konference COP26 doseženi? Bi s sprejetimi ukrepi dvig globalne povprečne temperature lahko toliko omejili, da bi bil planet še primeren za življenje? Ali je šlo za predstavo, na kateri so odločevalci stagnacijo le prebarvali z zeleno barvo? Pogovarjamo se s tremi sogovorniki, ki so že pred konferenco za Vroči mikrofon pojasnili pričakovanja, zdaj pa se bodo odzvali na dosežene dogovore in na tiste, ki so na Škotskem umanjkali. Gosti: meteorolog dr. Žiga Zaplotnik (FMF), dr. Blaž Kurnik (Evropska agencija za okolje), pravnik Aljoša Petek (PIC in Mladi za podnebno pravičnost)


16.11.2021

Včasih je naš sum na nasilje edina vez žrtve s svetom

Že pred epidemijo je veljalo, da dom za številne ženske žal ni najvarnejše mesto, epidemični ukrepi in njihove posledice pa so nasilju dali velik pospešek. Izgubljajo se prijateljske in družinske socialne mreže, pristojne službe pa imajo nove prioritete ter so predvsem fizično slabše dostopne. Ob izgubi finančne varnosti, vse slabši dostopnosti stanovanj in vse bolj grozeči denarni negotovosti ženske še težje zapustijo tudi najslabše in najbolj nevarne partnerske zveze. Nasilju pa daje bogato rastišče tudi vse bolj prisoten sovražni govor, ki se z vrhov države seli v najnižje pore družbe in močno vpliva tudi na povečanje fizičnega nasilja. Kako je žrtvam nasilja v takih časih sploh mogoče učinkovito pomagati in kako je lahko koristna 24-urna pomoč SOS telefona, ki je dostopna tudi v tujih jezikih? Sogovornici: Dalida Horvat, vodja programa SOS telefon, in Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo.


10.11.2021

Podnebni vrh v Glasgowu

26. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah se je začela z vrhom svetovnih voditeljev in voditeljic 1. novembra 2021. Na konferenci COP26 se bo do 12. novembra zbralo 197 držav pogodbenic Okvirne konvencije o spremembi podnebja, ključni cilj pa je omejiti povišanje globalnega segrevanja do 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo in da do sredine stoletja dosežemo ogljično nevtralnost. Bo konferenca res prelomna točka za človeštvo? Je dovolj, da je le 113 držav posodobilo svoje zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov? Kaj v Glasgowu počne več kot 500 lobistov, ki zastopajo interese industrije fosilnih goriv? To je le nekaj vprašanj za našo posebno poročevalko Špelo Novak, ki je v Glasgowu in s katero se je pogovarjal Gašper Andrinek.


09.11.2021

Gre za poskuse politične prevlade nad pravno državo

Kako neodvisna in samostojna je tretja veja oblasti v obdobju korone? Gorazd Rečnik se je o tem pogovarjal s podpredsednikom Vrhovnega sodišča doktorjem Miodragom Đordevićem.


03.11.2021

Italija leto in pol po prvem primeru koronavirusa

Zakaj so se Italijani odločili tako množično cepiti - je bila to posledica lanskih tragičnih mesecev, ko je skoraj kolapsiral zdravstveni sistem, v Italiji pa je mesečno umrlo tudi do 20 tisoč ljudi, so se cepili, da bi se zaščitili ali zato, da bi lahko nemoteno delali? Zakaj je Italija danes zgodba o uspehu, kjer je precepljenih več kot 82 odstotkov prebivalcev nad 12. letom starosti, in kakšni so Italijani po tem letu in pol? Maja Stepančič je obiskala mesti Milano in Codogno v Lombardiji, ki je bila lani najbolj prizadeta. Ob pogovoru z domačini in strokovnjaki poskuša orisati lansko tragično sliko in letošnjo skorajšnjo zmago nad virusom. Sogovorniki so: sveža diplomantka Maria Grazia, študenta Luigi in Gaia, prodajalec sadja Roberto, lastnica lokala Mariella, šest prijateljic iz Codogna in frizer Michele. Poleg tega so zgodbo uspeha italijanske cepilne kampanje opisali še imunolog Sergio Abrignani, novinarka časnika Corriere della Sera Cristina Marrone, na lanski kaos ob prvem primeru covida v Italiji pa sta se spomnila direktor urgence v Codognu Stefano Paglia in vodja oddelka za mentalno zdravje v Codognu Giancarlo Cerveri.


02.11.2021

Balkanska pot kot moderni zapor, pokopališče in uničevalka sanj

Po objavi videoposnetka nasilja hrvaških policistov se hrvaške oblasti niso mogle več izogniti zanikanju, da na njihovi meji poteka nasilno in nezakonito vračanje beguncev in migrantov v Bosno in Hercegovino. V verigi vračanj pa sodeluje tudi Slovenija. Človekoljubne organizacije opozarjajo, da gre za sistemsko ravnanje, ki bi se moralo takoj ustaviti. To pa se očitno še ne bo tako hitro zgodilo. Sogovorniki: Gospod D, ki čaka na odločitev o mednarodni zaščiti v Sloveniji, Urša Regvar, PIC, Milena Zajović, Are you Syrious, Malin Björk, članica Evropskega parlamenta. Avtor: Gašper Andrinek


27.10.2021

Zadnja prava priložnost za ukrepanje glede podnebne krize

Podnebna kriza se postopoma sprevrača v podnebno katastrofo in za omilitev vse hujših posledic človekovega ravnanja morajo države sprejeti ambiciozne načrte ukrepanja. Svetovni voditelji, okoljevarstveniki in gospodarstvo se bodo s tem ciljem v nedeljo zbrali na svetovnem podnebnem vrhu v Glasgowu. Konferenca z imenom COP26 ima nekaj zelo jasno zastavljenih ciljev - doseči ogljično nevtralnost do sredine stoletja, omogočiti, da bo cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5° C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo še vedno dosegljiv, zavezati se k 100 milijardam letne pomoči državam v razvoju za spopadanje s podnebnimi spremembami in konkretizirati izvajanje pariškega sporazuma. A kako to doseči, je tako izpostavljena “stopinja in pol” sploh še dosegljiva? O najbolj izpostavljenih temah in pričakovanjih pred konferenco na Škotskem se Jan Grilc pogovarja z meteorologom dr. Žigo Zaplotnikom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, dr. Blažem Kurnikom z Evropske agencije za okolje, in Aljošo Petkom, pravnikom pri Pravno-informacijskem centru in članom Mladih za podnebno pravičnost.


26.10.2021

GoMURra

Tokratno aktualno temo namenjamo skupnemu avstrijsko-slovenskemu projektu »goMURra«, ki se po treh letih in pol zaključuje novembra. 34 kilometrov je dolg rečni odsek od Šentilja do Radencev, na katerem si Muro delimo z Avstrijci. Meddržavna komisija za skupno upravljanje Drave in Mure deluje sicer še iz časov rajnke Jugoslavije, še posebej uspešno pa se zaradi zglednega odnosa med sosednjima mestecema Gornja Radgona in Bad Radkersburg, to zdaj kaže pri rezultatih projekta »goMURra«. Nedavno si jih je ogledal Damjan Zorc.


20.10.2021

Cene energentov rastejo v nebo

V Vročem mikrofonu tokrat o napovedanih podražitvah energentov. Zelo odmevna je bila napoved največjega slovenskega trgovca z energenti Petrola, da bo prvega decembra občutno dvignil cene električne energije in zemeljskega plina. Temu naj bi sledili tudi drugi ponudniki energentov na slovenskem trgu. Obenem se na maloprodajnem trgu že odražajo tudi naraščajoče cene surove nafte na borzah. V Sloveniji je cena dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah z 1,490 evra za liter ali več dosegla najvišjo raven. Je Slovenija res na varni strani, kot je bilo slišati pretekli teden, in ali je rešitev zamenjava dobavitelja električne energije? Z dr. Nevenko Hrovatin z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani se je pogovarjal Rok Kužel.


19.10.2021

Smo v obdobju epidemije osamljenosti med starejšimi

Na Fakulteti za socialno raziskujejo etične dileme socialnih delavk in delavcev v domovih za starejše med epidemijo, ki je del širšega projekta na temo dolgotrajne oskrbe ljudi z demenco. Nosilka raziskave izredna profesorica doktorica Jana Mali, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, pravi, da raziskava kaže, da so socialne delavke, tako kot stanovalke in stanovalci, med epidemijo spregledane.


13.10.2021

Vsi smo, ste, so, sva, sta STA

Izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, napadi, žalitve in grožnje so nedopustni. STA drvi proti stečaju, ker je vlada prenehala financirati njeno javno službo. Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost, ki ugotavlja, da ima Slovenija vse večje težave z medijsko svobodo. VSI SMO STA!


12.10.2021

Resno moramo premisliti o taktikah boja proti podnebnim spremembam

Zakaj kljub vsem rdečim alarmom, ki jih človeštvu pošilja planet, pridobivanje in uporaba fosilnih goriv ne upadata? Zakaj vedno pogostejši vročinski valovi, ujeme, neurja kljub svoji moči nimajo moči zaustaviti korporacij, ki nadaljujejo izkoriščanje planeta, in zakaj je gospodarstvo še vedno tako zelo odvisno od fosilnih goriv? Vrag je odnesel šalo, sedanje okoliščine pa so tako ekstremne, da je treba resno premisliti o taktikah boja proti podnebnim spremembam, je prepričan švedski okoljski aktivist in profesor na Oddelku za človeško geografijo Univerze v Lundu Andreas Malm, gost tokratnega vročega mikrofona.


12.10.2021

Le z drugimi smo lahko projekt krepitve državljanskih in socialnih kompetenc

Ta mesec se končuje obsežen, kar 5 let trajajoč projekt z naslovom "Le z drugimi smo" - namenjen krepitvi socialnih in državljanskih kompetenc naših šolnikov pri integraciji priseljencev. Na vseh stopnjah vzgojno-izobraževalnega procesa, od vrtcev do visokih šol, po zaslugi tega projekta zdaj lahko preštejemo 10.208 dodatno usposobljenih prosvetnih delavcev, tako v Sloveniji kot zamejstvu. Tudi ostale številke so impozantne: sodelujoči predavatelji so obiskali več kot 100 krajev. Pripravili so 442 brezplačnih seminarjev, ki so trajali po 16 šolskih ur. Na zadnji konferenci v prostorih Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je bil tudi Damjan Zorc.


05.10.2021

Širitve EU na Balkan ne bo, plan B pa ne obstaja

Zakaj se za vsako dnevno novico, ki pride z Balkana, skriva globlji pomen? V kakšnih razmerah je demokracija na Balkanu? Kako zelo nevarne so ideje o tako imenovanem Srbskem svetu? Zakaj si v Bosni in Hercegovini v resnici ne želijo reform volilnega sistema? In kakšno vlogo na Balkanu ima ta hip Slovenija? Vroči mikrofon na Valu 202 ob Vrhu Evropske unije in Zahodnega Balkana. Gost je politolog in politični analitik Jasmin Mujanović. Oddajo je pripravil Gašper Andrinek, bral je Miha Švalj.


29.09.2021

Cepljenje in stranski učinki

V petek bosta za zaposlene v javni upravi, če bodo želeli v službo, ostali le dve možnosti: P ali C in nič več T. Če se ob poseganju v temeljne svoboščine zaradi javnega zdravja promovira cepljenje, ne govori pa se tudi o temah, kot so morebitni neželeni učinki, lahko brez postavitve v kontekst pride tudi do zelo nenavadnih razlag. Vprašanja glede neželenih učinkov cepiv smo zastavili predstavnici Ministrstva za zdravje Maji Jurjevec in dr. Nadji Šinkovec Zorko s centra za nalezljive bolezni NIJZ. Kakšni so in koliko jih je? Preverili smo tudi, kako na sistem prijavljanja neželenih učinkov po cepljenju gledajo ljudje, ki so jih doživeli.


28.09.2021

Odločitev za ukrep PC v javni upravi ni nastal na pobudo strokovne skupine

Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil


21.09.2021

Zakaj je Danski uspelo?

Zakaj so razmere na Danskem tako drugačne? Lahko njihov model preprosto skopiramo?


15.09.2021

Gospodarski potencial konoplje

Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.


14.09.2021

Pogovor z Matejo Logar, vodjo svetovalne skupine za covid-19

Nenehno spreminjajoča se pravila niso dobra popotnica za zaupanje v cepljenje


Stran 13 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov