Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, med njimi je bil najmlajši star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija pa pomeni tudi kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok.
In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujno vzpostavitev varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, najmlajši je bil star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija je kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok.
In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujnost ureditve varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, tudi redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki zdaj ambulantno delo opravlja v Sevnici, je imela svoj najdaljši staž na varovanem moškem oddelku Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.
Tudi na ta oddelek so vsake toliko časa dobili mladostnika, a kot pravi, je svoje bolnike poznala in jih je na to prej pripravila. Si pa ne zamišlja, kako to izpeljati na sprejemnem oddelku psihiatrične klinike.
“Otrok bo morda na oddelkih psihiatrije za odrasle videl stvari, za katere bi bilo bolje, da jih ne bi.” – Mojca Zvezdana Dernovšek
Prof. dr. Vesna Švab, predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT, se sicer strinja, da je treba urediti poseben oddelek ali mesto za obravnavo otrok s hudimi motnjami vedenja, a bistveno vprašanje je, kakšni bodo odhodi s tega oddelka, torej kaj se bo z otrokom zgodilo po hospitalizaciji. Po ugotovitvah dolgotrajna institucionalizacija zelo slabo vpliva na otroke in ŠENT od državnih služb pričakuje, da se bo oblikovala mreža pomoči za otroke, ki bo nadomestila institucionalne oblike bivanja.
Na problem neustrezne oskrbe mladoletnikov s hudimi čustvenimi in vedenjskimi motnjami že več let opozarjajo tudi v Uradu varuhinje človekovih pravic.
Varovani oddelek pa ni edino, kar potrebuje otroška in mladostniška psihiatrija. Po besedah Hojke Gregorič Kumperščak, specialistke otroške in mladostniške psihiatrije, je v Sloveniji samo 21 specialistov otroške in mladostniške psihiatrije. Res je, da se šola še približno 25 specializantov, ki bodo v nekaj letih postali specialisti. A nekatere regije, kot na primer koroška in prekmurska, nimata otroškega psihiatra in otroke je treba voziti v Maribor ali v Ljubljano. Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, dodaja, da pri nas za otroke in mladostnike nimamo organizirane nujne službe, kamor bi se lahko starši skupaj z otrokom zatekli po pomoč brez čakanja.
Strokovni direktor Pediatrične klinike v Ljubljani prof. dr. Rajko Kenda pravi, da je prav zato razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo in pediatrijo letos poleti sklenil, da bodo pritisnili tako na ministrstvo kot na zavarovalnico. Zagotoviti morata, da bodo koncesionarji, ki imajo v ambulantah naročene otroke s čakalno dobo, dolžni sprejeti tudi tiste otroke, ki nujno potrebujejo pomoč.
Težav na področju oskrbe otrok in mladostnikov z vedenjskimi motnjami in motnjami v duševnem zdravju oziroma tistih v hudi stiski je torej več. Ne gre le za varovani oddelek, ki ga še vedno nimamo, čeprav že vsaj od leta 2009 opozarjajo, da ga potrebujemo. Mladoletnike, stare tudi 10, 11 let, tako še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike, Slovenija pa s tako neustrezno oskrbo sistematično krši tako zakonodajo kot mednarodne konvencije o pravicah otrok. In to lahko pripelje tudi do tožb.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, med njimi je bil najmlajši star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija pa pomeni tudi kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok.
In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujno vzpostavitev varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, najmlajši je bil star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija je kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok.
In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujnost ureditve varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, tudi redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki zdaj ambulantno delo opravlja v Sevnici, je imela svoj najdaljši staž na varovanem moškem oddelku Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.
Tudi na ta oddelek so vsake toliko časa dobili mladostnika, a kot pravi, je svoje bolnike poznala in jih je na to prej pripravila. Si pa ne zamišlja, kako to izpeljati na sprejemnem oddelku psihiatrične klinike.
“Otrok bo morda na oddelkih psihiatrije za odrasle videl stvari, za katere bi bilo bolje, da jih ne bi.” – Mojca Zvezdana Dernovšek
Prof. dr. Vesna Švab, predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT, se sicer strinja, da je treba urediti poseben oddelek ali mesto za obravnavo otrok s hudimi motnjami vedenja, a bistveno vprašanje je, kakšni bodo odhodi s tega oddelka, torej kaj se bo z otrokom zgodilo po hospitalizaciji. Po ugotovitvah dolgotrajna institucionalizacija zelo slabo vpliva na otroke in ŠENT od državnih služb pričakuje, da se bo oblikovala mreža pomoči za otroke, ki bo nadomestila institucionalne oblike bivanja.
Na problem neustrezne oskrbe mladoletnikov s hudimi čustvenimi in vedenjskimi motnjami že več let opozarjajo tudi v Uradu varuhinje človekovih pravic.
Varovani oddelek pa ni edino, kar potrebuje otroška in mladostniška psihiatrija. Po besedah Hojke Gregorič Kumperščak, specialistke otroške in mladostniške psihiatrije, je v Sloveniji samo 21 specialistov otroške in mladostniške psihiatrije. Res je, da se šola še približno 25 specializantov, ki bodo v nekaj letih postali specialisti. A nekatere regije, kot na primer koroška in prekmurska, nimata otroškega psihiatra in otroke je treba voziti v Maribor ali v Ljubljano. Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, dodaja, da pri nas za otroke in mladostnike nimamo organizirane nujne službe, kamor bi se lahko starši skupaj z otrokom zatekli po pomoč brez čakanja.
Strokovni direktor Pediatrične klinike v Ljubljani prof. dr. Rajko Kenda pravi, da je prav zato razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo in pediatrijo letos poleti sklenil, da bodo pritisnili tako na ministrstvo kot na zavarovalnico. Zagotoviti morata, da bodo koncesionarji, ki imajo v ambulantah naročene otroke s čakalno dobo, dolžni sprejeti tudi tiste otroke, ki nujno potrebujejo pomoč.
Težav na področju oskrbe otrok in mladostnikov z vedenjskimi motnjami in motnjami v duševnem zdravju oziroma tistih v hudi stiski je torej več. Ne gre le za varovani oddelek, ki ga še vedno nimamo, čeprav že vsaj od leta 2009 opozarjajo, da ga potrebujemo. Mladoletnike, stare tudi 10, 11 let, tako še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike, Slovenija pa s tako neustrezno oskrbo sistematično krši tako zakonodajo kot mednarodne konvencije o pravicah otrok. In to lahko pripelje tudi do tožb.
Vsak dan lahko gledamo razburljive nogometne tekme na svetovnem prvenstvu v Katarju, mundial pa je vse več kot samo šport. V Vročem mikrofonu danes slišite, kakšno je življenje v Katarju v času prvenstva in kako se je spremenilo v zadnjih letih. Podrobneje tudi o korupciji ob izboru Katarja za organizatorja tega tekmovanja in o tem, kaj bo z mogočnimi stadioni po koncu prvenstva v državi, ki ima tri milijone prebivalcev. Poroča ekipa radijskega športnega uredništva: Boštjan Janežič, Boštjan Reberšak in Klemen Verlič, besedo pa ima najprej Luka Petrič.
Odpravljamo se na teren. Tino Šoln smo z Vročim mikrofonom tokrat poslali čez cesto, kjer je obiskala sodelavce, ki ustvarjajo portala Dostopno in Enostavno.info. Kaj sta portala, komu sta namenjena, kaj vse nudita in zakaj je pomembno, da ju imamo? Govorili smo z urednico omenjenih portalov Veroniko Rot in njenim sodelavcem Andrejem Tomažinom.
Družba za avtoceste republike Slovenije DARS nam že dolgo vrsto let obljublja elektronsko cestninjenje in s tem pošteno plačevanje uporabnine avtocest po dejanskem številu prevoženih kilometrov. Čakanje na goloba na strehi se je že tako zavleklo, da smo se konec lanskega leta razveselili že vrabca v roki: ni nam treba več praskati po vetrobranskih steklih, odstranjevati starih in lepiti novih vinjetnih nalepk na vozilih. 1. decembra bodo elektronske vinjete praznovale 1. rojstni dan, in kot pri vsakem novorojenčku se tudi pri njih pojavljajo otroške bolezni. Damjan Zorc je na primeru našega poslušalca, recimo mu Poslušalec Nič, saj zaradi postopka želi ostati anonimen, raziskal nekaj najbolj motečih izkušenj v zvezi z odraščanjem e-vinjet.
Milijardo in pol evrov vredna investicija TEŠ 6 bo predvidoma mirovala do konca meseca. Razlog: pomanjkanje premoga. In če k temu prištejemo indonezijski premog, se dogaja točno to, na kar so nekateri opozarjali ob graditvi megalomanskega bloka.
Odrast je koncept, gibanje in način razmišljanja, ki opominja, da neskončna rast na končnem planetu ni niti trajnostna niti zaželena. Pravzaprav je lahko tudi pogubna, na kar nas narava vedno bolj opominja. Pa ne gre samo za naravo: anomalije so vidne na vsakem koraku, tudi v politiki in družbi.
Z deforestiranih območij Amazonije v Evropo prihajajo številni izdelki, od mesa do gensko spremenjene soje, s katero krmijo živino tukaj. Tudi številni drugi izdelki, ki prihajajo od tam, so povezani z nezakonitim izsekavanjem gozda, uporabo pri nas prepovedanih pesticidov in suženjskim delom. Suženjsko delo ni del sistema samo v Braziliji, ampak je prisotno povsod, tudi v Sloveniji. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z brazilsko novinarko in raziskovalko Natálijo Suzuki, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano, in Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.
Podnebna konferenca COP27 se je v egiptovskem Šarm el Šejku začela ob precej manjši pozornosti javnosti kot lanska konferenca. V središču razprav bo udejanjanje zavez, ki so jih voditelji sprejeli pred letom dni v Glasgowu. Glede na podatke, ki so jih objavili Združeni narodi, svet še vedno drvi proti več kot dve stopinji višji povprečni temperaturi, kar prinaša mukotrpne vročinske valove, suše, uničene ekosisteme in družbene nemire. Kaj se je torej spremenilo od lani, kako države izpolnjujejo zaveze in katerih pomembnih tematik za zdaj še niso obravnavali? V Vročem mikrofonu razmišljata dr. Birgit Bednar-Friedl, članica Mednarodnega panela za podnebne spremembe IPCC, in Taj Zavodnik, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus.
S kombinacijo evropskega zakona o medijski svobodi in digitalnih storitvah se lahko izboljša preprečevanje širjenja lažnih posnetkov, videoposnetkov in preostalega.
Anita Riđić je specialistka urgentne medicine z dodatnimi znanji iz paliativne medicine. Kot zdravnica dela že 12 let, trenutno kot urgentna zdravnica na nujni medicinski pomoči v Ljubljani in kot del mobilnega paliativnega tima Onkološkega inštituta Ljubljane.
V okviru 25. festivala slovenskega filma, ki se je včeraj začel z otvoritvenim filmom Vesna, bomo v nekaterim filmskim ustvarjalcem zastavili vprašanje: kaj je ta hip največja ovira za razcvet slovenskega filma in kaj ga je oviralo v zadnjih petindvajsetih letih? Gosta pogovora sta Igor Šterk in Matjaž Ivanišin.
Velikanska toča je imela leta 2019 premer 13 centimetrov, povprečno maso več kot kilogram, proti tlom pa je drvela s hitrostjo 180 km/h.
Zaradi nesuverenosti glede obvladovanja cenovnih razmer je Slovenija v izrazito neugodnem položaju. Kakšna je vloga začetka prehranske verige pri podražitvi hrane? Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da je slovenski agroživilski sektor izrazito naiven in patološko skregan. Govorili smo tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem, ki poudarja še socialno dimenzijo predvsem malih kmetov.
Zakaj je znanje o duševnem zdravju tako pomembno? Ker nam daje moč, s katero prej prepoznamo težave, motnje in poiščemo ustrezno pomoč. Dr. Lilijana Šprah, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Luka Agrež, dr. Suzana Oreški, Doris Letina in Natalija Spark pripovedujejo o izobraževanju in opismenjevanju o duševnem zdravju, posledicah epidemija Covida-19, ranljivih skupinah, stigmi, dobrih in slabih vplivih medijev, pa tudi o tem, kako bi lahko zaskrbljujoče razmere izboljšali.
Če se je hrana od leta 2019 podražila za polovico, se poraja vprašanje, če so te podražitve res samo posledica velikega dviga cen energentov. V dananšnjem Vročem mikrofonu preverjamo, kakšna je pri dvigu cen perspektiva velikih in malih trgovcev ter ministrstva za kmetijstvo. Ugotavljamo, če na inflacijo vpliva tudi prodaja domačih proizvajalcev hrane tujim lastnikom.
Dmytro Khorkin je član upravljavskega sveta javne radiotelevizije, generalni producent ukrajinskega radia, bil je osrednji voditelj živega televizijskega in radijskega programa v prvih dneh vojne, ko so združili vse javne in zasebne televizijske ter radijske postaje ter 24 ur na dan oddajali iz zaklonišča. Je tudi priljubljen radijski voditelj in znan glas uradnih dogodkov v Ukrajini. V intervjuju je govoril o vlogi medijev v vojni, oddajanju iz zaklonišča, propagandi, referendumih in nenazadnje spreminjanju imen ulic, ki so prej nosila imena ruskih velikanov. Prejšnji teden, torej še pred včerajšnjo obsežno rusko ofenzivo na ozemlju celotne Ukrajine, se je z njim pogovarjal Tadej Košmrlj .
Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času.
V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.
Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.
Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.
Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?
Neveljaven email naslov