Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.
Vasja Jager: Perverzno je, da se novinarji čudijo uspehu Trumpa, če zahodni novinarji že desetletja spreminjajo družbo v družbo spektakla
Pred začetkom medijskega festivala Naprej/Forward, na katerem bodo govorili tudi o primerih dobrega novinarstva v slabih razmerah, o spremembah in krizah, ki jih doživljajo mediji, o vlogi novinarjev, iskanju novih poti in alternativ, pa tudi v času, ko nastaja medijska strategija, ki naj bi bila temelj nove zakonodaje, sta o medijih in novinarstvu razmišljala medijska strokovnjakinja in profesorica dr. Sandra Bašić Hrvatin in Vasja Jager, vsem znan kot odličen novinar Večera, ki je časopis pred kratkim zapustil. Pravi, da zdaj ni več novinar, ampak podpiranec Zavoda za zaposlovanje, njegov drobnitisk.com je antimedij, razlaga Jager, ki ugotavlja, da se civilna družba prebuja in da je iskanje novinarskih alternativnih rešitev nujno.
Dr. Sandra Bašić Hrvatin: “Je mogoče. To dokazujejo otočki dobrega novinarskega dela, ki se ga posameznice, posamezniki lotevajo, čeprav nimajo finančnih sredstev. Delajo sicer v nemogočih pogojih, delajo pa z ljubeznijo in spoštovanjem do tega poklica, ki je zelo pomemben. Novinarji in mediji, ki so ugotovili, da je edini način, da dobro opravljajo svoje delo, povezanost z bralci, poslušalci, gledalci, bodo preživeli. Vsi drugi bodo kot potrošno blago zavrženi, ko ne bodo več opravljali dela, kot se od njih pričakuje.”
Vasja Jager: “Preživi lahko resnično kakovostno novinarstvo v službi javnosti, ki je zavezano iskanju alternativ in sprememb. V tem trenutku se bojim, da smo novinarji pripovedovalci zgodb, ki smo namenjeni temu, da legitimiramo »špile« elit, ne pa, da jih sesuvamo in napadamo. Potrebujemo dobro novinarstvo, a ga je danes manj kot kadar koli. Novinarstvo je poslanstvo, ne pa poklic. Preživeli bodo le dobri novinarji, tisti, ki so pripravljeni v imenu tega poslanstva tudi izstopiti iz cone udobja in izpolnjevati to svojo dolžnost, ki jo imajo do javnosti. To je smer, v katero mora iti novinarstvo.”
Dr. Sandra Bašić Hrvatin: “Denar je, vprašanje pa je, kam ta denar gre. Mediji ustvarjajo dobičke, ne pa takih, kot so jih bili lastniki prej vajeni. Zdaj je treba plačati račune za nerealne projekte v preteklosti. Najbolj me skrbi logika, ki se je začela razvijati v tem prostoru, da mediji lahko obstajajo brez novinarjev, da mediji potrebujejo predvsem ljudi, ki čim manj uporabljajo svoje možgane. Novinarji morajo sami postaviti mejo med tistim, kaj je in kaj ni novinarstvo, kdo so novinarji in kdo niso. V tem trenutku so novinarji del problema in ne del rešitve.”
Vasja Jager: “Na Večeru sem imel dober status in dobro plačo, bil sem pred izbiro, ali naj zaspim v tej coni udobja in postanem del novinarske aristokracije ali pa grem iz tega in skušam nekaj spremeniti … Ključna težava medijev je, da preslikujejo vse težave naše družbe, namesto da bi jih odpravljali. Tudi v medijih imamo privilegirani sloj, ki »hara«, določa smer in poročanje, na drugi strani pa je obubožana raja, ki se trudi preživeti in je pripravljena za to narediti vse.”
“Mediji nimajo več legitimnosti za družbeno kritiko. Če dopuščaš, da se ti vse to dogaja, potem ne moreš s prstom kazati na nikogar več. Ljudje so prepoznali to prevaro in se tudi zaradi tega obračajo stran od medijev, naklade padajo.“
Dr. Bašić Hrvatin: “Javna televizija je dokazala, da je mogoče delati dobre programe, če ima vizijo, denar, podporo, če ima ljudi, ki znajo ustvarjati dobre zgodbe z interesom, da razložijo, v čem je problem. Slovenija je polna novinarskih zgodb, ki se brez zaključka vlečejo kot telenovele, vsak teden se odpre neka zgodba, javnost se zgraža in potem zadeve počasi potihnejo. Politiki so se navadili, da je treba preživeti prvi udar, potem bo prejšnjo zgodbo zamenjala nova. In tako naprej. Če javna RTV razume svoje poslanstvo, se bodo te zgodbe nadaljevale, predvsem pa bo vztrajala, da končno eno zgodbo pripelje do konca.”
“Novinarji morajo s svojim delom vnovič pridobiti zaupanje javnosti. Takrat bodo ugotovili, da ljudje niso neumni, da jim ni mogoče prodajati praznih zgodb. Če novinarjem javnost ni pomembna, tudi javnosti novinarji niso pomembni!”
Dr. Bašić Hrvatin: “Ne morem razumeti slovenskega medijskega sveta, ki je mesece poglobljeno poročal o ameriških volitvah, hkrati pa so bile cele lise slovenskega ozemlja nepokrite, brez informacij o dogajanju v lokalnem okolju. Ameriški novinarji so se začeli prepozno spraševati o mitologiji svojega poklica. O objektivnosti, na primer.
Ko je New York Times na svoji naslovnici objavil, da je predsedniški kandidat Trump lažnivec, je novinarska srenja začela opozarjati, da je temelj novinarstva objektivnost, ne pa podajanje svojih mnenj. Nekateri mediji pa so se odločili, da je čas, da novinarji pokažejo svoje mnenje, njihova naloga je, da razložijo, zakaj sta se zgodila pojav Trump in tudi alternativna desnica, ki ponuja grozljivo prispodobo sveta. Tudi od slovenskih novinarjev bi pričakovala poročanje o ideologiji, ki stoji v ozadju, ne pa o njegovih družinskih zvezah.”
Vasja Jager: “V teh časih je nujno, da novinar ni več objektiven. Na novinarsko objektivnost se novinarji sklicujejo zaradi tega, da jim ni treba sprejemati odgovornosti za svoje mnenje. Novinarska objektivnost drži pse čuvaje na verigi. Zdaj ni več pomembna informacija, ampak interpretacija. Informacij je preveč, ljudje morajo predvsem vedeti, kaj te informacije pomenijo. Dolžnost dobrega novinarja je, da ima mnenje, povedati mora, kaj je dobro, kaj slabo, zakaj je tako. To je novinarstvo. Novinarski aktivizem ni objektivno, ampak je subjektivno novinarstvo.”
Dr. Bašić Hrvatin: “Če se zavežemo temu, da je novinarstvo poslanstvo in ne poklic, je treba v novinarstvu narediti korenite spremembe. Te samorefleksije, samoočiščenja novinarstvo trenutno ni sposobno.”
Vasja Jager: “Meni se zdi perverzno, da se zdaj novinarji čudijo Trumpu in njegovemu uspehu, ko pa novinarji že leta in desetletja spreminjajo družbo v družbo spektakla, v kateri vsebina in argument nista pomembna, pomembne so parole … Donald Trump je frankensteinovska pošast, ki so jo ustvarili mediji. Tudi v Sloveniji imamo male Trumpe, ki morda niso tako skrajni, so pa brez vsebine in ljudi goljufajo leta, desetletja. Kje je kakšna vsebina pri Pahorju, Erjavcu? Ljudje ju sprejemajo kot neke like iz pravljic, sodelujejo pri tem poenostavljanju … Potem pa se čudimo, kaj imamo …”
Dr. Bašić Hrvatin: “V Sloveniji ni pripravljenosti, da bi kot skupnost sprejeli odločitev, kateri so naši strateški cilji, ki jih je treba varovati zaradi pravic državljanov. Svoboda izražanja ne more biti prepuščena trgu in lastnikom, ki bi definirali, kaj je tisto, kar ljudje potrebujejo. Na medijskem področju, na katerem prevladujejo številni interesi, nismo sposobni postaviti nekaj ključnih vprašanj, ki jih strategija lahko reši, zakonodaja pa jih postavi v pravni okvir. V novinarstvu potrebujemo dobre ljudi, ki razumejo, da se je treba postaviti na stran tistih, ki jih nihče ne sliši, ki jih je sistem zavrgel. Novinarstvo, ki ustvarja velike zgodbe, s katerimi hrani svoj ego, naj se ukvarja s popolnim polomom temeljnih vezi, ki to družbo držijo skupaj. Če tega ne bo počelo, bo postalo samo sebi namen.”
“Novinarji so naučili gledalce, da je treba vsak dan objavljati nove zgodbe, če jih ni, jih je treba pa ustvariti. Oblikovalo se je absurdno pojmovanje novinarstva, ko se od novinarja zahteva, naj kot po tekočem traku naredi toliko in toliko tisoč znakov. V novinarstvu imamo ljudi, ki ne razumejo, kaj je novinarstvo. Če taki ljudje vodijo medije, so rezultati takšni, kakršne imamo.”
Vasja Jager: “Medijski lastniki sploh ne razumejo, kaj je medij. Lastniki Večera so mi na nekem soočenju dejali, kar je sicer njihova legitimna pozicija, da je zanje medij poslovna priložnost. Medij ni poslovna priložnost, medij je medij, posrednik med družbo in javnostjo, to je njegova vloga. Težavo pri novinarskem poročanju vidim v tem, da novinarji ne prevzamejo odgovornosti za svoja razkritja. Zakaj medij ne vloži kazenskih ovadb, če stoji za tem, kar je razkril, zakaj ne začne peticije ali pobude za spremembo zakonodaje? Čas je, da mediji postanejo dejavna sila družbenega napredka.”
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.
Vasja Jager: Perverzno je, da se novinarji čudijo uspehu Trumpa, če zahodni novinarji že desetletja spreminjajo družbo v družbo spektakla
Pred začetkom medijskega festivala Naprej/Forward, na katerem bodo govorili tudi o primerih dobrega novinarstva v slabih razmerah, o spremembah in krizah, ki jih doživljajo mediji, o vlogi novinarjev, iskanju novih poti in alternativ, pa tudi v času, ko nastaja medijska strategija, ki naj bi bila temelj nove zakonodaje, sta o medijih in novinarstvu razmišljala medijska strokovnjakinja in profesorica dr. Sandra Bašić Hrvatin in Vasja Jager, vsem znan kot odličen novinar Večera, ki je časopis pred kratkim zapustil. Pravi, da zdaj ni več novinar, ampak podpiranec Zavoda za zaposlovanje, njegov drobnitisk.com je antimedij, razlaga Jager, ki ugotavlja, da se civilna družba prebuja in da je iskanje novinarskih alternativnih rešitev nujno.
Dr. Sandra Bašić Hrvatin: “Je mogoče. To dokazujejo otočki dobrega novinarskega dela, ki se ga posameznice, posamezniki lotevajo, čeprav nimajo finančnih sredstev. Delajo sicer v nemogočih pogojih, delajo pa z ljubeznijo in spoštovanjem do tega poklica, ki je zelo pomemben. Novinarji in mediji, ki so ugotovili, da je edini način, da dobro opravljajo svoje delo, povezanost z bralci, poslušalci, gledalci, bodo preživeli. Vsi drugi bodo kot potrošno blago zavrženi, ko ne bodo več opravljali dela, kot se od njih pričakuje.”
Vasja Jager: “Preživi lahko resnično kakovostno novinarstvo v službi javnosti, ki je zavezano iskanju alternativ in sprememb. V tem trenutku se bojim, da smo novinarji pripovedovalci zgodb, ki smo namenjeni temu, da legitimiramo »špile« elit, ne pa, da jih sesuvamo in napadamo. Potrebujemo dobro novinarstvo, a ga je danes manj kot kadar koli. Novinarstvo je poslanstvo, ne pa poklic. Preživeli bodo le dobri novinarji, tisti, ki so pripravljeni v imenu tega poslanstva tudi izstopiti iz cone udobja in izpolnjevati to svojo dolžnost, ki jo imajo do javnosti. To je smer, v katero mora iti novinarstvo.”
Dr. Sandra Bašić Hrvatin: “Denar je, vprašanje pa je, kam ta denar gre. Mediji ustvarjajo dobičke, ne pa takih, kot so jih bili lastniki prej vajeni. Zdaj je treba plačati račune za nerealne projekte v preteklosti. Najbolj me skrbi logika, ki se je začela razvijati v tem prostoru, da mediji lahko obstajajo brez novinarjev, da mediji potrebujejo predvsem ljudi, ki čim manj uporabljajo svoje možgane. Novinarji morajo sami postaviti mejo med tistim, kaj je in kaj ni novinarstvo, kdo so novinarji in kdo niso. V tem trenutku so novinarji del problema in ne del rešitve.”
Vasja Jager: “Na Večeru sem imel dober status in dobro plačo, bil sem pred izbiro, ali naj zaspim v tej coni udobja in postanem del novinarske aristokracije ali pa grem iz tega in skušam nekaj spremeniti … Ključna težava medijev je, da preslikujejo vse težave naše družbe, namesto da bi jih odpravljali. Tudi v medijih imamo privilegirani sloj, ki »hara«, določa smer in poročanje, na drugi strani pa je obubožana raja, ki se trudi preživeti in je pripravljena za to narediti vse.”
“Mediji nimajo več legitimnosti za družbeno kritiko. Če dopuščaš, da se ti vse to dogaja, potem ne moreš s prstom kazati na nikogar več. Ljudje so prepoznali to prevaro in se tudi zaradi tega obračajo stran od medijev, naklade padajo.“
Dr. Bašić Hrvatin: “Javna televizija je dokazala, da je mogoče delati dobre programe, če ima vizijo, denar, podporo, če ima ljudi, ki znajo ustvarjati dobre zgodbe z interesom, da razložijo, v čem je problem. Slovenija je polna novinarskih zgodb, ki se brez zaključka vlečejo kot telenovele, vsak teden se odpre neka zgodba, javnost se zgraža in potem zadeve počasi potihnejo. Politiki so se navadili, da je treba preživeti prvi udar, potem bo prejšnjo zgodbo zamenjala nova. In tako naprej. Če javna RTV razume svoje poslanstvo, se bodo te zgodbe nadaljevale, predvsem pa bo vztrajala, da končno eno zgodbo pripelje do konca.”
“Novinarji morajo s svojim delom vnovič pridobiti zaupanje javnosti. Takrat bodo ugotovili, da ljudje niso neumni, da jim ni mogoče prodajati praznih zgodb. Če novinarjem javnost ni pomembna, tudi javnosti novinarji niso pomembni!”
Dr. Bašić Hrvatin: “Ne morem razumeti slovenskega medijskega sveta, ki je mesece poglobljeno poročal o ameriških volitvah, hkrati pa so bile cele lise slovenskega ozemlja nepokrite, brez informacij o dogajanju v lokalnem okolju. Ameriški novinarji so se začeli prepozno spraševati o mitologiji svojega poklica. O objektivnosti, na primer.
Ko je New York Times na svoji naslovnici objavil, da je predsedniški kandidat Trump lažnivec, je novinarska srenja začela opozarjati, da je temelj novinarstva objektivnost, ne pa podajanje svojih mnenj. Nekateri mediji pa so se odločili, da je čas, da novinarji pokažejo svoje mnenje, njihova naloga je, da razložijo, zakaj sta se zgodila pojav Trump in tudi alternativna desnica, ki ponuja grozljivo prispodobo sveta. Tudi od slovenskih novinarjev bi pričakovala poročanje o ideologiji, ki stoji v ozadju, ne pa o njegovih družinskih zvezah.”
Vasja Jager: “V teh časih je nujno, da novinar ni več objektiven. Na novinarsko objektivnost se novinarji sklicujejo zaradi tega, da jim ni treba sprejemati odgovornosti za svoje mnenje. Novinarska objektivnost drži pse čuvaje na verigi. Zdaj ni več pomembna informacija, ampak interpretacija. Informacij je preveč, ljudje morajo predvsem vedeti, kaj te informacije pomenijo. Dolžnost dobrega novinarja je, da ima mnenje, povedati mora, kaj je dobro, kaj slabo, zakaj je tako. To je novinarstvo. Novinarski aktivizem ni objektivno, ampak je subjektivno novinarstvo.”
Dr. Bašić Hrvatin: “Če se zavežemo temu, da je novinarstvo poslanstvo in ne poklic, je treba v novinarstvu narediti korenite spremembe. Te samorefleksije, samoočiščenja novinarstvo trenutno ni sposobno.”
Vasja Jager: “Meni se zdi perverzno, da se zdaj novinarji čudijo Trumpu in njegovemu uspehu, ko pa novinarji že leta in desetletja spreminjajo družbo v družbo spektakla, v kateri vsebina in argument nista pomembna, pomembne so parole … Donald Trump je frankensteinovska pošast, ki so jo ustvarili mediji. Tudi v Sloveniji imamo male Trumpe, ki morda niso tako skrajni, so pa brez vsebine in ljudi goljufajo leta, desetletja. Kje je kakšna vsebina pri Pahorju, Erjavcu? Ljudje ju sprejemajo kot neke like iz pravljic, sodelujejo pri tem poenostavljanju … Potem pa se čudimo, kaj imamo …”
Dr. Bašić Hrvatin: “V Sloveniji ni pripravljenosti, da bi kot skupnost sprejeli odločitev, kateri so naši strateški cilji, ki jih je treba varovati zaradi pravic državljanov. Svoboda izražanja ne more biti prepuščena trgu in lastnikom, ki bi definirali, kaj je tisto, kar ljudje potrebujejo. Na medijskem področju, na katerem prevladujejo številni interesi, nismo sposobni postaviti nekaj ključnih vprašanj, ki jih strategija lahko reši, zakonodaja pa jih postavi v pravni okvir. V novinarstvu potrebujemo dobre ljudi, ki razumejo, da se je treba postaviti na stran tistih, ki jih nihče ne sliši, ki jih je sistem zavrgel. Novinarstvo, ki ustvarja velike zgodbe, s katerimi hrani svoj ego, naj se ukvarja s popolnim polomom temeljnih vezi, ki to družbo držijo skupaj. Če tega ne bo počelo, bo postalo samo sebi namen.”
“Novinarji so naučili gledalce, da je treba vsak dan objavljati nove zgodbe, če jih ni, jih je treba pa ustvariti. Oblikovalo se je absurdno pojmovanje novinarstva, ko se od novinarja zahteva, naj kot po tekočem traku naredi toliko in toliko tisoč znakov. V novinarstvu imamo ljudi, ki ne razumejo, kaj je novinarstvo. Če taki ljudje vodijo medije, so rezultati takšni, kakršne imamo.”
Vasja Jager: “Medijski lastniki sploh ne razumejo, kaj je medij. Lastniki Večera so mi na nekem soočenju dejali, kar je sicer njihova legitimna pozicija, da je zanje medij poslovna priložnost. Medij ni poslovna priložnost, medij je medij, posrednik med družbo in javnostjo, to je njegova vloga. Težavo pri novinarskem poročanju vidim v tem, da novinarji ne prevzamejo odgovornosti za svoja razkritja. Zakaj medij ne vloži kazenskih ovadb, če stoji za tem, kar je razkril, zakaj ne začne peticije ali pobude za spremembo zakonodaje? Čas je, da mediji postanejo dejavna sila družbenega napredka.”
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov